Med bolj prizadetimi krajevnimi skupnostmi, ki jih je ujelo sobotno neurje, so Kamnik center, Mekinje, Godič, Kamniška Bistrica in Tunjice, kjer je vihar odkril celotno streho na tamkajšnji OŠ Frana Albrehta. Na strehi je vsaj za 80.000 evrov škode, je povedal kamniški župan Anton Smolnikar. Po grobi oceni je neurje s točo v občini Kamnik uničilo 480 hektarjev kmetijskih površin, kmetijski pridelki pa so uničeni od 40- do 100-odstotno; samo v Godiču je poškodovanih kar 12.000 jablan.

Izplačila za škodo že v torek
Zavarovanci Adriatica Slovenice so v neurju, ki je pustošilo v okolici Kamnika prek Zgornje Savinjske doline in do Slovenske Bistrice z okolico, po prvih ocenah oškodovani za vsaj 400.000 evrov. Zavarovalnica bo v torek že začela s prvimi izplačili za premoženjske škode, prijavljene v zadnjem neurju. Ob popolni dokumentaciji je škoda izplačana povprečno v dveh dneh, v nujnih primerih pa zavarovanci lahko za sanacijo nujne premoženjske škode prejmejo tudi akontacijo, so sporočili iz Adriatica Slovenice.

Nasveti, ocena in sanacija škode na enem mestu

Na pobudo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika je na Ptuju danes začela delovati tehnično-informacijska pisarna, ki bo koordinirala sanacijo posledic letošnjih poletnih neurij. Kot je povedal vodja pisarne Drago Klobučar, bo njena naloga informiranje, koordinacija in strokovno svetovanje oškodovancem s področja sanacije. Sedež pisarne bo na Žnidaričevem nabrežju 11 v poslovnih prostorih Vodno-gospodarskega podjetja (VGP) Ptuj.

Jeseni morebiti zvišanje zavarovalnih premij
Napovedi o zvišanju zavarovalnih premij so precej realne. "Zavedati se moramo, da je ocena škode, ki jo bo morala Zavarovalnica Triglav izplačati v nepolnih osmih mesecih, več kot 60 milijonov evrov, medtem ko je lani za izplačila namenila 20 milijonov evrov, " je pojasnil prvi mož zavarovalnice Andrej Kocič . V največji slovenski zavarovalnici bodo počakali na jesenske podatke o tem, ali se bo po neurjih dvignila zavarovanost. "V Sloveniji je med 20 in 25 odstotkov hiš in 40 odstotkov stanovanj, ki so nezavarovana. Gre za premoženje družin, ki je lahko uničeno v trenutku ," je izpostavil Kocič.

V primeru, da se bo zavarovanost dvignila, Kocič ne napoveduje dviga zavarovalnih premij. "V nasprotnem primeru se bomo posvetovali s pozavarovatelji. Slovenija je namreč vpeta v mednarodni sistem pozavarovanja, kar nam nudi dodatno varnost," je prepričan Kocič.

Prizadetim bo pomagala vlada
Ker so sobotna neurja povzročila znatno škodo še v nekaterih drugih slovenskih občinah, bo vlada zagotovila sredstva tudi za odpravo posledic. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo vlada tako še ta teden obravnavala poročila o škodi ter prizadete občine vključila v sistem pomoči, ki ga je oblikovala na seji prejšnji teden.

V ta namen bo vlada iz proračunske rezerve, ki jo je na zadnji seji oblikovala na podlagi prenesenih virov iz presežka proračuna, zagotovila tudi dodatna sredstva, ki se bodo po oceni škode delila prizadetim preko občin, humanitarnih organizacij in pristojnih ministrstev.

Na Gorenjskem gradijo pregrade in obrežne zidove
Zadnja neurja povzročajo skrbi tudi med prebivalci gorenjskih krajev, ki so bili pred skoraj letom dni priča hudi vodni ujmi. Zato v Železnikih in Kropi pospešeno iščejo rešitve za večjo poplavno varnost, da bi se v primeru podobnih ujm izognili najhujšim posledicam. "Neurja, ki zadnje čase besnijo po državi, nam na srečo v Železnikih prizanašajo," je danes povedal župan občine Železniki Mihael Prevc.

Kamnik bod belo odejo toče. © Ksenija Pančur

Opozoril je, da sama sanacija posledic lanske ujme teče v smeri povečanja poplavne varnosti. Vodarji tako ob urejanju strug gradijo poplavne pregrade, ki lovijo naplavine, delajo obrežne zidove in postavljajo kamnite pragove, ki upočasnijo tok vode. Trenutno dela potekajo predvsem na Davščici, ki je v lanski poplavi odnesla precej ceste med Železniki in Davčo.

Navodila za azbestne kritine

Ministrstvo za okolje in prostor je prizadetim občinam izdalo tudi navodila, kako ravnati z azbestnimi kritinami pri odstranjevanju s streh in odlaganju, saj poškodovana azbestno-cementna kritina lahko postane nevarna. V navodilih, s katerimi bodo občine informirale občane, posebej opozarjajo, da pri delu z odpadki, ki vsebujejo azbest, navadna maska vdihanih azbestnih vlaken ne bo zaustavila, zato je potrebna uporaba posebnih filtrov.

Da bi se približali stoodstotni varnosti, je v izdelavi državni prostorski načrt. Ta nad Železniki predvideva gradnjo velikega suhega zadrževalnika za vodo, ki je struga ob velikih pretokih ne more prenesti, je še pojasnil.

Milijonska škoda na Primorskem
Julijska in avgustovska neurja s točo so na Primorskem najbolj prizadela občino Šempeter - Vrtojba in območje Brkinov, kjer je skupno za okoli 20 milijonov evrov škode. Poškodovane so predvsem salonitne strehe objektov, ki so jih na Goriškem večinoma že sanirali vsaj začasno, medtem ko v Brkinih težavo predstavlja tudi pomanjkanje krovcev.

Toča je na Goriškem julija najmočneje udarila v občini Šempeter - Vrtojba, največ škode je na strehah stanovanjskih in gospodarskih objektov, saj je bilo poškodovanih preko 82.000 kvadratnih metrov streh, večinoma pokritih s salonitno kritino, ki vsebuje tudi azbestna vlakna.