Ta bo daljši za 146 metrov, kar pomeni, da bo vzporeden s koprsko Verdijevo ulico. Pomol pa po zagotovilih poznavalca ne bo viden s koprske mestne plaže, s katero upravlja družina koprskega župana Borisa Popoviča, ki je obenem tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper.

Kopališče na koncu pomola
Na koncu podaljšanega prvega pomola, ki je namenjen pretovoru zabojnikov, bodo po besedah predsednika uprave Luke Koper morda uredili kopališče. S podaljšanjem, naložba je vredna 50 milijonov evrov, naj bi se povečal pretovor zabojnikov z zdajšnjih 224 tisoč na 400 tisoč enot na leto. Sicer pa je Časar napovedal tudi odprtje logističnega centra v Sežani in širitev v Divačo.

Po nekaterih starejših ocenah se utegne naložba približati sto milijonom evrov, uradnih številk pa še ni. V Luki Koper konec leta pričakujejo deset odstotkov večji dobiček kot lani, računajo pa tudi, da bodo presegli 15 milijonov ton pretovora. Nadaljnji širitveni načrti Luke Koper čakajo še na sprejem državnega lokacijskega načrta (spomladi 2008), ki ga pripravljajo kar v družbi. To bo namreč podlaga za nadaljnje podaljšanje prvega in drugega pomola ter za graditev tretjega. S tem pa bi dosegli cilj pretovoriti milijon zabojniških enot na leto, kar bi koprsko pristanišče uvrstilo med sto največjih zabojniških pristanišč na svetu, meni predsednik uprave Luke Koper.

Skrb zaradi okolja
"To je črn dan za koprski zaliv," je komentiral televizijski voditelj 24ur Edi Pucer, sicer član ankaranske civilne iniciative. Po njegovih besedah bi morala Luka Koper bolje izkoristiti trenutne zmogljivosti. "Gre za arogantno težnjo po širitvi, tudi z gradnjo na črno, če je treba." David Stepan iz združenja Zelena Primorska doda, da v Luki Koper avtomobile, ki jih pretovarjajo, še vedno vozijo na nezakonit nasip čez desni kanal Rižane. Časar je na to odvrnil, da čakajo na legalizacijo območja in da je do zdaj plačal že 1200 evrov kazni. "Kakšne sankcije bi šele bile, če bi zavrnili ladjo," je dodal.