Računsko sodišče je izdalo revizijo v kateri ugotavlja, da vlada in infrastrukturno ministrstvo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom Divača-Koper nista bila učinkovita, le delno učinkovita pa sta pri nadziranju izvajanja projekta. Revizija se nanaša na obdobje od začetka leta 2015 do 30. junija 2020. Do leta 2018 je vlado vodil Miro Cerar, nato pa Marjan Šarec. V Cerarjevi vladi je ministerstvo za infrastrukturo vodil Peter Gašperšič, v Šarčevi pa Alenka Bratušek.

Neučinkovita je bila prav direkcija za infrastrukturo (DRSI). "Direkcija RS za infrastrukturo v obdobju med 1. januarjem 2015 in 21. julijem 2018 kot investitor pri izvajanju svojih nalog priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom ni bila učinkovita, medtem ko je bilo projektno podjetje 2TDK v obdobju med 21. julijem 2018 in 30. junijem 2020 kot investitor delno učinkovito," so sporočili z Računskega sodišča.

Vlada in ministrstvo sta načrtovala gradnjo drugega tira v strateških načrtih, vendar v njih nista predvidela nadaljnjih aktivnosti za proučitev upravičenosti dvotirnosti proge, ugotavlja računsko sodišče. "Odločitev o enotirnosti ali dvotirnosti bi morala temeljiti na predhodno opravljenih študijah in analizah," so zapisali v sporočilu za javnost.

Veljavni državni lokacijski načrt za drugi tir iz leta 2005 predvideva drugi tir kot enotirno progo, vlada pa je junija 2017 ministrstvu in direkciji naložila začetek aktivnosti za nadgradnjo v dvotirno progo. Postopki naj bi se izvajali v ločenem projektu, nad katerim bi bdela direkcija za infrastrukturo in ne 2TDK. "Ker se projekt ne vodi vsebinsko celovito, ni zagotovljeno, da bi bili stroški projekta izkazani skupaj, kar bi zagotovilo transparentnost celotnega projekta," so poudarili na sodišču.

Na pomanjkljivo strateško upravljanje projekta kaže tudi stroškovna neučinkovitost družbe 2TDK na začetku njenega delovanja. Družba 2TDK je bila ustanovljena v prezgodnji fazi izvedbe projekta drugi tir, pri čemer vlada ni izkazala javnega interesa za njeno ustanovitev, meni računsko sodišče.

Vlada tudi ni izkazala, da razpolaga z analizo, iz katere bi izhajale prednosti in slabosti gradnje drugega tira v primerjavi z gradnjo zalednega terminala, ki je bil kot alternativna možnost predlagan v končnem poročilu Mednarodnega prometnega foruma pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

 Ministrstvo ni zagotovilo primerne javne razprave o osnutku zakona o drugem tiru, uporaba nujnega postopka ni bila ustrezno utemeljena. S predlogom zakona vlada državnemu zboru ni predlagala sorazmerne razporeditve tveganj v koncesijskem razmerju.

Finančna konstrukcija projekta drugi tir je bila vključena v investicijski program iz leta 2019, čeprav v trenutku sprejema programa še ni bilo zagotovljeno pokritje 8,4 odstotka predvidenih investicijskih stroškov. Prav tako še danes ni jasno, ali bo z vložkom 200 milijonov evrov pri investiciji sodelovala tudi zaledna država.

Ministrstvo tudi ni izkazalo, da je izvajalo ustrezen nadzor nad delom direkcije. Vlada bi morala tudi še pred ustanovitvijo projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta proučiti, ali mu lahko zagotovi pogoje za učinkovito delovanje, zlasti glede omejitev dostopa do podatkov o načrtovanju in izvajanju projekta.

Direkcija v obdobju, ko je vodila investicijo, ni zagotovila potrjenega investicijskega programa, kot naročnik ni imela vzpostavljenih notranjih kontrol za preverjanje ustreznosti dobavljenih študij, njihove vsebinske popolnosti in nadaljnje uporabnosti. Prav tako ni izkazala upravičenosti izvedbe naročil pravnih in svetovalnih storitev ter storitev medijske podpore, namenjene vzpostavitvi pogojev za realizacijo projekta prek družbe 2TDK, saj so bile navedene storitve primarno naročene zaradi potreb priprave novega zakona in vzpostavitve izvajanja projekta drugi tir prek 2TDK, kar pa sodi v pristojnost ministrstva in ne direkcije, so opozorili na računskem sodišču.

Direkcija je vodila postopek javnega naročanja za izbor finančnega svetovalca, pri čemer projektne naloge in razpisne dokumentacije za izvedbo postopka javnega naročanja ni samostojno izdelala. Prav tako ni v zadostni meri izkazala potrebe po naročilu vseh storitev po pogodbi o finančnem svetovanju v vrednosti 907.680 evrov.

V zvezi s pogodbo o izvajanju storitev razvoja projekta med direkcijo in družbo 2TDK je bilo ugotovljeno, da direkcija ni preverila usposobljenosti izvajalca, ampak je storitve po pogodbi podelila družbi 2TDK, v kateri sta bili v času sklenitve pogodbe zaposleni le dve osebi. Zato je 2TDK s podizvajalcem, družbo DRI upravljanje investicij, istega dne sklenila pogodbo za izvedbo storitev tehnične podpore.

Direkcija je s sklenitvijo pogodbe zasledovala tudi cilj zagotavljanja likvidnosti družbi 2TDK, s čimer je dejansko financirala delovanje projektnega podjetja. V okviru pogodbe o izvajanju storitev razvoja projekta je direkcija plačala tudi izvedbo storitev družbe 2TDK, za katere je bilo ocenjeno, da sodijo v okvir poslovanja družbe 2TDK, in storitve drugih zunanjih izvajalcev, katerih izvedbo bi prav tako po oceni računskega sodišča morala financirati družba 2TDK iz lastnih sredstev.

Ugotovljeno je bilo, da ima direkcija kljub prenosu investicije na družbo 2TDK v poslovnih knjigah v zvezi s projektom drugi tir še vedno evidentirana sredstva za investicije v teku, so še navedli.

Računsko sodišče je od vlade zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnega ukrepa, vladi in DRSI pa je podalo tudi priporočila.

.