Podjetja, ki so se že izvila iz primeža gospodarske krize in delavce znova zaposlujejo, se izogibajo zaposlovanju za nedoločen čas in se raje poslužujejo agencijskih delavcev, je dejala Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei). Ta pojav pa opažajo tudi sindikalisti na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
Težje zaposljivi pa na zavod.
Agencije so zelo previdne pri tem, kakšne kadre zaposlujejo, praviloma takšne, ki lahko na trgu relativno hitro krožijo, meni Jože Giodani z novomeškega zavoda za zaposlovanje. Razlika med agencijami in zavodom za zaposlovanje je po njegovem mnenju tudi ta, da se zaradi komercialnega pristopa agencij težje zaposljivi znajdejo zgolj na seznamih zavodov.
Makedonci v Iskri
“V semiški Iskri so v začetku maja, ko so se združevali z Iskro Mis, odpustili 35 režijskih delavcev, potem pa določene zaposlili nazaj prek agencije. Primanjkuje pa jim tudi delavcev v proizvodnji, zato jih zaposlujejo iz Makedonije,” je povedal Dušan Velše, sekretar Skeia za Dolenjsko in Belo krajino.
Ker Makedonija ni članica Evropske unije, imajo omenjeni makedonski delavci po besedah Velšeta bolgarski potni list. Za komentar smo zaprosili tudi vodstvo Iskre, a ga do zaključka redakcije nismo dobili.
Drugorazredni delavci
Delavci prek agencij po položaju niso izenačeni z delavci, zaposlenimi pri delodajalcu. “Postavljeni so v drugorazredni položaj. Ne samo da so njihove plače pogosto nizke, bistveno nižja je njihova varnost; če so tujci, imajo slabe pogoje bivanja, njihova zaščita je praviloma nikakršna,” je pojasnila Jerkičeva.
Delo za inšpektorje
Zakonodajo, ki ureja problematiko agencijskih delavcev, sicer imamo, a kot pravi Jerkičeva, je nadzor nad njenim izvajanjem slab. Inšpektorji za delo pa očitno le ne sedijo križem rok.
Kot nam je povedal Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo, so lani ugotovili največ, 41 kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela in 24 kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe, med drugim pa so ugotovili tudi primere nezakonitega zaposlovanja tujcev pri agencijah.
“Po opažanjih inšpektorjev posredovanje brez sklenjene koncesijske pogodbe poteka pod krinko raznih pogodb o poslovnem sodelovanju, pri kršitvah brez vpisa v register agencij pa je teh kršitev več v dejavnostih, kjer je zaposlenih več tujcev,” je pojasnil Brezovar.