Medtem ko Ekonomsko socialni svet (ESS) na zahtevo sindikatov ni razpravljal o predlogih novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o trgu dela, so izmenjali stališča o zakonu o malem delu. Ta je v javni razpravi, do predloga pa so kritični tako študentje kot sindikati in delodajalci. Slednji ostajajo na dveh bregovih zlasti glede restriktivnosti omejitev v zakonu.

Predlog bodo usklajevali na delovni skupini, ki bo iskala konsenz tudi v spremembah zakonodaje na trgu dela. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je po seji ESS dejal, da imajo za usklajevanje zakona o malem delu še teden več časa kot za ostala dva zakona. Tudi pri malem delu pa se po njegovih besedah kažejo interesna razhajanja. "Ampak mislim, da se da marsikatero rešitev najti, če bomo strpno in intenzivno delali," je prepričan.

Letni zaslužek 6000 evrov za malo delo, kot so ga na novo določili, je po njegovih ocenah za to delo ustrezna višina. Od tu naprej so na voljo druge oblike dela, denimo pogodbeno delo. Malo delo ne pokriva celotnega polja dela, je še pojasnil.

Hribar Milič: Zakon sili k sivi ekonomiji
V zadovoljiv dogovor glede zakona do 6. aprila pa dvomijo predstavniki delodajalcev. Takšnega zakona, ki delodajalcem nalaga dodatne administrativne ovire in ki onemogoča fleksibilne oblike zaposlovanja takrat, ko podjetja to potrebujejo, ne moremo podpreti, je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Zakon po njegovih besedah sili k dodatni sivi ekonomiji. Poleg tega delodajalce moti še omejitev glede trajanja dela in zaslužka, glede določenega števila zaposlenih in zahteve po zdravstvenem pregledu.