Rezultati raziskave PISA 2025, ki je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu, nas morajo skrbeti, opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Rezultati kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. "V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju."

Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki. Povprečje OECD je bilo 482 točk pri naravoslovju, 461 točk pri branju in 463 točk pri matematiki. "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," opozarja SVIZ. 

• Preberite tudi: Pediatri bodo "predpisovali" branje: "Če bi vedeli, kaj knjiga naredi otroku, bi brali več"

Slovenija uvrščena med države z najizrazitejšim poslabšanjem

"Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju," so zapisali.

Opozarjajo, da rezultati zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji.

Foto: Profimedia otrok, knjiga

Kadrovsko problematiko je treba začeti reševati nemudoma

Podatki o kadrovski razmerah v slovenskih šolah kažejo na resnost razmer. "Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," poudarjajo.

Da je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra sistemska težava, kažejo tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026). Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov.

Foto: Profimedia učiteljica matematika pouk

Politika naj opozorila končno vzame resno

"Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," opozarja sindikat.

Sviz meni, da so rezultati dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Pričakujejo, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem sindiakte pričakuje, "da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja".

Na vrhu azijske države

Mednarodna raziskava PISA od leta 2000 poteka v triletnih ciklih. V vsakem od ciklov je glavnina zajema podatkov posvečena enemu od treh področij, tokrat je to naravoslovje. V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj.

Tako kot že v predhodnih izdajah so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja.

V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so denimo zabeležili tudi na Finskem, podatke povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Najslabši povprečni rezultat doslej

Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier.

Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje.

Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo.

Kljub splošnemu poslabšanju pa pri OECD izpostavljajo, da je več držav od leta 2022, ko so bili preizkusi opravljeni nazadnje, tudi napredovalo. Med temi so Velika Britanija, Turčija, Slovaška in Kostarika. Napredek so zabeležili še v Kambodži, Jordaniji, na Tajskem in v Savdski Arabiji, navaja OECD.

dezurni@styria-media.si