Znanstveniki so si dolgo zastavljali vprašanje o tem, kako se zvezde razvijejo v tako ekstremnih pogojih. Molekularne oblake – normalne rojstne kraje zvezd – naj bi razparala silna gravitacija. Raziskovalci zatrjujejo, da se zvezde lahko oblikujejo iz eliptičnih diskov – poslednjih ostankov ogromnih plinskih oblakov, ki so raztrgani ob srečanju s črnimi luknjami.

Do razkritja so znanstveniki prišli s pomočjo računalniške simulacije, ki prikazuje, kako so ogromni plinski oblaki spiralno posrkani v črne luknje. "Take simulacije prikazujejo, da se mlade zvezde lahko oblikujejo v okolici masivnih črnih lukenj, vse dokler je v bližini zadostna zaloga masivnih plinskih oblakov," je dejal soavtor raziskave Ian Bonnell iz univerze St. Andrews v Veliki Britaniji.

Rojstvo zvezd in obstanek črnih lukenj
Nova odkritja so v dejanski povezavi z opazovanji Rimske ceste in potrjujejo prisotnost črnih lukenj, ki jih obkrožajo ogromne zvezde. Simulacija, ki je superračunalnik zaposlila za vse leto, prikazuje dva ločena ogromna plinska oblaka, kako padata v črno luknjo. Masa oblakov je 100-tisočkrat večja od Sončeve. Simulacija tudi prikazuje, kako oblake plina gravitacijska sila črne luknje dobesedno razpara. Raztrgani oblaki se, medtem ko krožijo po orbiti črne luknje, oblikujejo v spiralne vzorce, ki iz plina izločijo gibalno energijo. Pridobljena energija črni luknji omogoča, da zadrži del raztrganih oblakov. V teh pogojih se nato lahko oblikujejo masivne zvezde.

Rezultati simulacije se ujemajo s primarnimi značilnostmi mladih zvezd v centru galaksije. "Taka stalna proizvodnja zvezd v bližini črne luknje in predpisano hranjenje črne luknje s plinom bi lahko pomagalo razumeti nastajanje supermasivnih črnih lukenj v naši in drugih galaksijah vesolja," še dodaja Bonnell.