Baza podatkov v velikosti 260 gigabajtov zajema 130.000 vlagateljev v desetih davčnih oazah. Med njimi so oligarhi, trgovci z orožjem, visoki politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav, poročanje medijev, ki so dobili dostop do tajnih podatkov, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Na seznamu naj bi bili med drugim člani družine predsednika Azerbajdžana, najstarejša hči filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcos ter blagajnik predsedniške kampanje francoskega predsednika Francoisa Hollanda.

Večmesečno preverjanje in preračunavanje

Podatke so lani posredovali mednarodnemu združenju raziskovalnih novinarjev ICIJ v Washingtonu. Pri nemškem časniku Süddeutsche Zeitung so danes povedali, da so jih skupaj z nemško televizijo NDR in drugimi mednarodnimi mediji več mesecev preverjali in preračunavali. O razkritju tajnih dokumentov danes poročajo tudi televizija BBC ter časniki Washington Post, Guardian in Le Monde.

Gre za 2,5 milijona podatkov, od tega več kot dva milijona elektronskih sporočil. Dokumenti izvirajo od dveh družb, ki sta specializirani za ustanavljanje t.i. offshore podjetij. Del teh podjetij naj bi bil brez dvoma ustanovljen z namenom, da se premoženje skrije pred davčnimi organi po vsem svetu.

Razkriti skrivni kanali

Medtem ko odprtje bančnega računa v davčnih oazah ni njuno nezakonito, pa dokumenti razkrivajo skrivne kanale, ki se uporabljajo za ustanavljanje skladov in navideznih družb, da bi se prek njih prikrilo bogastvo.

Süddeutsche Zeitung navaja besede nekega poznavalca, da gre za "doslej največji udarec veliki črni luknji v svetovnem gospodarstvu".

"Grožnja za pošteno obdavčenje"

Neka lani objavljena raziskava je pokazala, da super bogataši z vsega sveta v davčnih oazah pred davčno službo skrivajo najmanj 21.000 milijard dolarjev (16.400 milijard evrov). Države so zato vsako leto prikrajšane za najmanj 190 milijard dolarjev (148 milijard evrov) davkov, so izračunali pri mednarodnem združenju Tax Justice Network.

Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je dejal, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja plačila davkom vsako leto v EU izgubi približno 1000 milijard evrov. "Ne le, da je to škandalozna izguba prepotrebnih prihodkov, je tudi grožnja za pošteno obdavčevanje."

Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je prepričana, da je treba nemudoma ukrepati. "Zadnja dogajanja ob razkritju obsega off-shore računov na eni strani in posledic ciprske krize na drugi jasno kažejo na čezmejno naravo davčnih goljufij," je zapisala v sporočilu za javnost ter EU pozvala k odločnemu, usklajenemu in sočasnemu ukrepanju tako na evropski kot tudi na mednarodni in nacionalni ravni.