V Nakvisu so v odzivu za STA izrazili zadovoljstvo, zlasti zato, ker je ustavno sodišče v zadevi sprejelo dokončno odločitev. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki so jo sprejeli januarja, in je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov.

Ta začasna odločitev je agenciji namreč povzročala nemalo organizacijskih težav, saj so trenutno v teku postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.

Vsebinsko presoje ustavnih sodnikov pa na Nakvisu niso komentirali. So pa spomnili, da so že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona opozorili, da zakon o visokem šolstvu ne ureja položaja študentov ob prenehanju akreditacije visokošolskega zavoda.

V ta namen so pripravili osnutek zakona o kakovosti v visokem šolstvu, ki ta problem razrešuje. Osnutek novega zakona so prejšnji mesec predstavili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je v postopku usklajevanja, so še pojasnili v Nakvisu.

Zahtevo je sprožil nekdanji rektor Danijel Rebolj

Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. Menil je namreč, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije. Prepričan je, da določba pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacij, ki so v teku, pa tudi, da je bilo s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o šestem protikoronskem zakonu volivcem onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.

Predlagal je, da ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvajanje določbe. In ustavno sodišče je januarja nato tudi sporočilo, da je člen o podaljšanju akreditacij do končne odločitve zadržalo.

Določbi šestega protikoronskega zakona so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levica, SD in SAB. Menili so namreč, da naj bi šla rešitev na roko zasebni Novi univerzi, ki naj bi imela težave pri katerem koli naslednjem podaljšanju akreditacije. Na Novi univerzi so ob teh očitkih takrat zatrdili, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov.

V opozicijskih vrstah so zaradi določb, ki po njihovi oceni s premagovanjem koronske krize niso bile povezane in so grobo posegle v sistemsko zakonodajo, ostro nasprotovali tudi sklepu, da razpis zakonodajnega referenduma o šestem protikoronskem zakonu ni dopusten. Poslanci so nedopustnost referenduma sicer izglasovali z 51 glasovi za in 29 proti.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podal prijavo suma korupcije zoper predstavnike Nove univerze zaradi suma vplivanja na državne organe, da se v šesti protikoronski zakon vnese določba, ki bi univerzi omogočila ohranitev akreditacije. Prijavil je tudi sum kršitve določb o lobiranju, ker v predlogu zakona ni bilo navedeno sodelovanje lobistov.

Opozicija poziva ministrico k odstopu

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB so danes pozdravili odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen protikoronskega zakona o podaljševanju akreditacij visokošolskim zavodom.

Nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov, so v komentarju odločitve ustavnih sodnikov navedli v LMŠ. Kot so poudarili, to velja tako za vlado "kot tudi za posameznike blizu SDS", ki da so z željo po podaljšanju akreditacij pred sprejetjem šestega protikoronskega zakona obiskali ministrico za izobraževanje.

Spomnili so, da so v LMŠ omenjenemu členu nasprotovali in ves čas opozarjali, da nikakor ne sodi v interventno zakonodajo. Zato v LMŠ pozivajo ministrico Simono Kustec, naj "vsaj tokrat prevzame odgovornost in vendarle odstopi".

Opozorili so še, da je ustavno sodišče člen razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za ukrep, nujen za odpravo posledic naravne nesreče. Takih "kukavičjih jajc" pa je v protikoronskih zakonih po njihovih navedbah še veliko.

Ustavno sodišče je soglasno pritrdilo pogledom SD, da epidemije ni dopustno izkoriščati za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS, je ocenil tudi podpredsednik SD in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo.

Pri noveli zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je predlagatelje po njegovih besedah vodila samo ena ideja, da se dvigne kakovost visokega šolstva. To pomeni, da univerze in fakultete niso kot "avtobusne postaje" brez lastnih prostorov in laboratorijev, kamor profesorji pridejo in gredo kot na avtobusni postaji, je v izjavi za medije dejal Pikalo.

Ustavno sodišče je po mnenju Pikala tako pritrdilo tudi članom pristojnega odbora DZ, ki so ministrico Simono Kustec in vlado opozarjali, da "takšne določbe s tako vsebino ne sodijo v protikoronski zakon". Tudi v SD zato pozivajo ministrico, da prevzame odgovornost in odstopi.

"Ustavno sodišče je ugotovilo to, kar smo v osnovi vsi že vedeli," pa je odločitev v izjavi za medije komentiral poslanec Levice Miha Kordiš. Preskakovanje akreditacije v protikoronskem zakonu je bilo po njegovih besedah "pisano po meri" Nove univerze. "Ne gre za nikakršen ukrep proti epidemiji covida-19, kvečjemu za neko obliko legalizirane korupcije," je pripomnil.

Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da iz vrst njihove stranke prihaja pobudnik ustavne presoje, nekdanji rektor mariborske univerze Damijan Rebolj, ki je na listi Levice tudi kandidiral na zadnjih evropskih volitvah.

V SAB odločitev ustavnih sodnikov prav tako pozdravljajo. Ukrep je bil po njihovem mnenju "uzakonjen za prijatelja največje koalicijske stranke, katerega univerza pogojev za podaljšanje delovanja ni izpolnjevala".

Kot so spomnili, so že v času sprejemanja takšni rešitvi ostro nasprotovali, saj zagovarjajo močno in kakovostno javno šolstvo. Zanj se je v odločbi zavzelo tudi ustavno sodišče in odločilo proti sistemski korupciji.

V zapisu na Facebooku se je na presojo ustavnega sodišča odzval tudi njen pobudnik Danijel Rebolj. Tudi on je ocenil, da je sodišče s tem zaustavilo poskus, da se izsili privilegije za izbrane visokošolske institucije, in to z nižanjem kriterijev kakovosti, ki imajo izjemen vpliv na prihodnost naše družbe in države.

Ustavno sodišče je tako "podprlo sistem, ki smo ga strpno in skrbno gradili več let z namenom izboljševanja kakovosti in verodostojnosti našega visokega šolstva", je zapisal nekdanji rektor mariborske univerze.

Kot je zapisal, pa ga žalosti, da vlada zahtevno stanje izkorišča za podtikanje nepravičnih, nerelevantnih in protiustavnih členov v interventne zakone in da večina v DZ takšne zakone podpre.