Ljubljana. “Slovenska javnost je izrazito občutljiva za neenakost – sociologi so ta pojav poimenovali egalitarni sindrom, h kateremu smo Slovenci zelo nagnjeni,” nam je pojasnil sociolog Matej Makarovič. Zanimalo nas je, zakaj smo prepričani, da je naša družba vse bolj razslojena, statistika pa pravi, da je neenakost v dohodkih najmanjša v Evropski uniji (EU). Stroka priznava, da se stanje tudi objektivno poslabšuje, a vseeno ni vse tako črno, kot menijo ljudje, je povedal Makarovič.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je prejšnji teden objavil Socialne razglede 2009, ki analizirajo socialne razsežnosti razvoja v Sloveniji. Od splošnega prepričanja močno odstopa več podatkov. Tako imamo denimo najmanjši delež zapornikov v EU, celo manjšega od Švedske.
Nihče se ne poroča manj
Nezakonski. V Sloveniji sklenemo najmanj zakonskih zvez v EU. Ker se malo poročamo, se tudi malo ločujemo, saj je tudi stopnja razvez med najnižjimi v EU, manj ločitev imajo le v sosednji Italiji. Pri nas imamo tudi enega od najvišjih deležev zunajzakonskih rojstev v EU, saj se zunaj zakona rodi polovica otrok.
Socialna država ni čisto na psu
Socialna država. Socialni transferji v Sloveniji so zelo učinkoviti, njihov vpliv na zniževanje revščine pa je večji kot v povprečju držav članic EU, ugotavlja Umar.
Pri nas bi bila tako brez socialnih in družinskih prejemkov stopnja tveganja revščine skoraj dvakrat višja, kot je sicer, medtem ko v EU socialni transferji tveganje revščine znižujejo za slabo tretjino.
V Sloveniji je razmeroma nizka tudi stopnja materialne prikrajšanosti.
Najmanj zapornikov
Varno. Čeprav se nam morda zdi, da je pri nas kriminala vedno več, je Slovenija država z najmanj zaporniki na sto tisoč prebivalcev v celotni EU.
Tudi stopnja kriminalitete, ki upošteva resnejše kršitve zakonov, je v Sloveniji podpovprečna, prav tako pa smo na repu evropske lestvice glede umorov in ubojev, ki jih je manj le v sosednji Avstriji, Nemčiji in na Malti.
Težko shajamo, a smo malo zadolženi
V primerjavi s preostalimi evropskimi državami pa smo nekje na sredini.
Delež nizkih plač se sicer ugotavlja glede na vrednost mediane, ki je odvisna od načina porazdelitve zaposlenih po višini bruto plače. Slovenska gospodinjstva so sicer med najmanj zadolženimi v EU, čeprav kar četrtina prebivalstva težko shaja v svojimi dohodki.
Najsrečnejši v tranziciji
Poleg tega smo imeli najnižji delež gospodinjstev z otroki, kjer nihče ne dela, in najnižji delež mladih, ki so opustili šolanje.
Slovenija je po kazalnikih sreče in zadovoljstva na prvem mestu med tranzicijskimi državami.
Nismo samomorilski prvaki
Samomori. Stopnja samomorilnosti v Sloveniji je zelo visoka, nismo pa povsem na vrhu med državami EU.
Več samomorov imajo v Litvi in na Madžarskem.
Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji, ugotavljajo na Umarju.
Slovenija se je prav tako znašla pri vrhu med državami z največ prometnimi nesrečami s smrtnim izidom. Več jih imajo le Litva, Latvija in Romunija (podatki so za leto 2007).
"Kriminal je pač priljubljena tema za množične medije"
Zakaj je prisoten razkorak med mnenjem javnosti in dejanskim stanjem glede družbene neenakosti in stopnje kriminalitete v naši družbi?
"Na prehodu iz socializma v nov sistem so ljudje s sabo prinesli predstave o socialni varnosti kot o pravici, zato vsako poslabšanje na področju socialnih pravic dojemajo zelo negativno. K temu pripomore tudi medijsko poročanje, ki vsak odstop od povprečja ali poslabšanje prikazuje kot ekscesen dogodek," pravi Samo Uhan, sociolog.
"Pri večanju občutka ogroženosti imajo odločilno vlogo množični mediji, saj je kriminal izjemno priljubljena tema, zato medijske vsebine dajejo vtis, kot da ga je vedno več, in s tem v javnosti ustvarjajo napačno predstavo. Ta pojav pa ni slovenska posebnost, saj je tako tudi drugod po Evropi oziroma svetu," pravi Matej Makarovič, sociolog.