Finančna kriza ni več le finančna. Iz sveta velikih financ, kjer centralne banke bankam v rešitev ponujajo nepredstavljive vsote dolarjev in evrov, se je preselila v realni sektor. Kriza tudi ni le ameriška ali svetovna, ampak je zelo slovenska. Medtem ko politiki usklajujejo fraze o konkurenčnosti in družbi znanja v koalicijski pogodbi, so krizo krvavo in na lastni koži občutili delavci, ki jim zaradi manjših naročil iz tujine niso podaljšali pogodb.

Odpuščanje je pri nas praviloma zadnji ukrep, ki se ga direktorji oprimejo. Prej se odpovejo dobičkom in novim naložbam. Kljub temu brez odpuščanj za zdaj vsaj v avtomobilski panogi ne bo šlo. Vsi, ki se spomnijo rezanja šestih ničel z jugoslovanskih bankovcev, najbrž le zamahnejo z roko in si mislijo, da bo že bolje. Ne glede na to so prizori krize apokaliptični. Države s socialističnim ukrepom nacionalizacije rešujejo kapitalizem, nekatere banke gredo v stečaj, države prevzemajo neomejena jamstva za bančne vloge, delnice rekordno padajo, medbančne obrestne mere, ki vplivajo na posojila s spremenljivo obrestno mero, so rekordno visoke. Skoraj vsi razmišljamo o varčevanju in odlaganju nepotrebnih nakupov.

Izjema
Nekdo pa si še vedno lahko privošči kupovati drago. Država. Slovenska odškodninska družba je v sredo plačala dokapitalizacijske delnice NKBM po 19,5 evra. Vsaj del bi jih na borzi lahko kupila dva evra ceneje, hkrati pa nekoliko zmanjšala obup več kot sto tisoč malih delničarjev, ki so jih kupovali po 27 evrov.