Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je državni zbor sprejel 8. marca, z njo pa naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

SDS in SNS za referendum
Poslanci SDS in SNS so nekaj dni kasneje vložili zahtevo, da o zakonu odločajo državljani na zakonodajnem referendumu. Menijo, da je zakon utemeljen na neresničnih podatkih, da ne bo imel finančnih posledic, saj so prepričani, da bo predstavljal podlago za izplačevanje odškodnin izbrisanim.

Koalicijski poslanci so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali z njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.

Mrtva evidenca bi se nadaljevala
Kot je v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SD Miran Potrč, bi že odlog uveljavitve zakona, kaj šele njegova zavrnitev na referendumu, pomenil nadaljevanje neustavnega stanja v nedogled.

Predlog, da državni zbor referendumsko zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču, v celoti podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Vsako zavlačevanje ureditve položaja izbrisanih bi namreč pomenilo nadaljevanje protiustavnega stanja, na kar je izrecno opozorilo tudi ustavno sodišče, opozarja Kresalova.

"Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine in se dvignemo nad raven populističnega nabiranja točk," je poslance pozvala ministrica Kresalova.