Kot je tik po vložitvi referendumske zahteve povedal poslanec SDS Branko Grims, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna. Spomnil je, da je bilo ob izdaji manj kot 4000 začasnih odločb za časa notranjega ministra Rada Bohinca v proračunu v ta namen zagotovljenih več kot 30 milijonov evrov.
Poleg tega bodo davkoplačevalce po njegovem precej stali že sami postopki na sodiščih in to ne glede na morebitne izplačane odškodnine. Upravičenci bi poleg tega utegnili zahtevati poleg običajnih pokojnin tudi druge pravice za nazaj kot npr. "Jazbinškova" stanovanja in uveljavljanje razlik med določenimi pravicami, kot so pokojnine.
Poslanec SDS vidi posebno spornost zakona še v vprašanju vrednot, ki jih prinaša. Zaradi raztegljivih formulacij in možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu s strani agresorjev se bo namreč po Grimsovih napovedih zgodilo, da bo posameznik, ki si je pravočasno uredil status in imel pozitiven odnos do Slovenije, diskriminiran v odnosu do nekoga, ki je Slovenijo morebiti celo napadel z orožjem in "bo sedaj za to svoje delo nagrajen".
Zakon tako pomeni "razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena država Slovenija" in grobo žalitev vseh, ki so gradili samostojno Slovenijo, meni Grims.
Kavčič: "Bilo je pričakovano."
Vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih je bila po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Gorana Klemenčiča pričakovana. Ker menijo, da na to temo ne more biti referenduma, mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem, je napovedal.
Kot je poudaril, referenduma o tem, da bi zanikali odločbo ustavnega sodišča, ne more biti. Na pomisleke o velikih finančnih posledicah novele pa je odvrnil, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol, "da so to neumnosti". Pred letom in pol so govorili isto, v tem času se ni nič spremenilo, je dodal.
Klemenčiča sicer veseli, da državni svetniki na današnji seji veta na novelo niso izglasovali.
Zalokar Oražmova: "Predlog je nesmiseln."
Predlog za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih je "nekorekten, nepotreben in popolnoma nesmiseln," je ocenila vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem.
Sicer pa Zalokar Oražmova meni, da se je javno mnenje že precej spremenilo od zadnjič, ko smo imeli priložnost o tem vprašanju odločati na referendumu. "Ljudje menijo, da je zadevo treba urediti in da je to madež iz preteklosti, ki ga je potrebno popraviti," ocenjuje vodja poslanske skupine Zares.
Tudi v Liberalni demokraciji Slovenije ostro zavračajo pobudo opozicijskih strank po zakonodajnem referendumu, hkrati pa pozdravljajo odločitev Državnega sveta, ki je danes zavrnil veto na sprejeti zakon o izbrisanih.
Iz SLS-a sporočajo, da svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je treba reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi, je povedal vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik.