Trg delovne sile ni nič prožnejši, umik države iz gospodarstva zamuja, enotna davčna stopnja je poniknila, izvedbo reform komentirajo ekonomisti. Pred dvema letoma je vlada kot ključno točko svojega programa napovedala paket reform in ga nato drugega novembra tudi sprejela. V obsežnem gradivu je napovedanih 68 ukrepov, za njihovo izvedbo pa so politične stranke oblikovale Partnerstvo za razvoj.

Predsednik vlade Janez Janša je še lani decembra napovedoval, da bodo ukrepi do konca letošnjega leta izvedeni. Na ministrstvu za razvoj menijo, da jih je četrtina v celoti uveljavljenih, polovica delno, četrtina pa je ostala neuresničenih.

"Paket, ki je napovedoval reforme, se je zreduciral na nekaj birokratskih potez," ocenjuje ekonomist Jože Mencinger, ki je reformam sicer nasprotoval. "Od reforme ni ostala niti forma," je kritičen opozicijski poslanec Matej Lahovnik. "Malo je popravljena davčna lestvica, na trgu dela se ni zgodilo nič, pri pokojninski reformi pa je šla vlada celo korak nazaj," je prepričan profesor z ekonomske fakultete in zagovornik reform Igor Masten.

Najmanj na trgu dela
"Zakon je bil popravljen, vendar trg dela zaradi tega ni prožnejši, na kar nas opozarja tudi Evropska komisija," pojasnjuje Jože Smole, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog.

O enotni davčni stopnji, ki je izmed vseh načrtovanih ukrepov dvignila največ prahu, se niti ne govori več, čeprav se ji vlada uradno ni odpovedala. Matej Lahovnik in Igor Masten opozarjata še na nepregleden in počasen umik države iz gospodarstva. Na ministrstvu za razvoj menijo, da dobre ideje presegajo okvir enega samega mandata. Socialni demokrati, ki so člani Partnerstva za razvoj, pišejo alternativni vladni program. Naši sogovorniki menijo, da je vlada pred predsedovanjem EU in leto pred volitvami z reformami končala.