“Za ljudi z duševnimi motnjami je treba imeti predvsem ustrezno število služb in storitev,”< /em> je povedala Vesna Švab s Psihiatrične klinike Ljubljana.
Velika težava na tem področju so po njenih besedah tudi velike regionalne razlike v dostopnosti storitev. Včeraj so na ministrstvu za zdravje (MZ) dali v javno razpravo prvi predlog Nacionalnega programa duševnega zdravja, s katerim nameravajo rešiti tudi naštete težave.

Slabo povezovanje stroke
Poleg regionalnih razlik v ponudbi preventivnih programov in v dostopnosti služb za zdravljenje ljudi z duševnimi motnjami predstavlja težavo tudi slabo povezovanje znotraj resorjev na področju duševnega zdravja. Tako je včeraj povedala nacionalna koordinatorica Svetovne zdravstvene organizacije za duševno zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek in dodala, da so za rešitev teh težav določili sedem prioritetnih področij.

“Prvo področje je promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj, drugo pa boj proti duševni stigmi in socialni izključenosti,” je povedala. Med prioritetna področja spada tudi varovanje duševnega zdravja otrok in mladih, aktivne populacije in starejših, obravnava duševnih motenj v skupnosti in preprečevanje samomora. Po oceni članice Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijane Mlakar Bizjak mora biti v nacionalnem programu nujno določena mreža zdravnikov, kjer se bo jasno videlo, koliko ljudi še potrebujemo in kako bo to financirano.

MZ bo na podlagi pripomb in predlogov v javni razpravi, ki bo do 15. oktobra, oblikovalo končni predlog za obdobje petih let, vlada pa ga bo predvidoma obravnavala do 10. januarja.