Ob cesti med Cerkljami in Komendo si je mogoče že dva tedna postreči z nabranim regratom. Nanj opozarja duhovit plakat, kajti nabiralka Polona Horvat je zraven le redko; namesto tega nastavi polne vrečke te okusne radičevke in lonček za denar ter stavi na poštenje kupcev. Svoj preprosti servis je poimenovala kar regromat.

Stavi na poštenje
“Deluje na poštenje. Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre,” med drugim piše na plakatu. “Rada nabiram regrat,” pravi Polona. Nabira ga zase in za sorodnike, pred dvema tednoma pa so nabran kup pohvalili kolesarji, ki so se jim ob pogledu nanj pocedile sline. V hipu se ji je porodila zamisel, zakaj ga ne bi tržila. “Kar lepo gre biznis, če nič drugega, je za kavo,” prizna, “ni pa, da bi obogatela.”

Polone nič ne skrbi, da bi ji regrat kdo pobral. Nasprotno. “Še vsak dan sem dobila v lončku denar,” razkriva. Enkrat je bilo sicer malo manj, pa zato drugi dan več, kot je bilo vzetega regrata. “Domnevam, da je eden od kupcev doplačal tisto, kar mu je prejšnjič zmanjkalo,” se zasmeji.