Le milimeter od rešitve
Zadnji predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna je premier Borut Pahor ocenil kot ''pošteno ponudbo za obe državi''.  V pogovoru za TV Slovenijo je pojasnil, da je bila arbitraža, ki jo je predlagal Rehn, nekaj med 'slovensko' mediacijo in 'hrvaškim' Meddržavnim sodiščem v Haagu. Pahor ocenjuje, da sta bili Slovenija in Hrvaška tokrat prvič po letu 2001 in šele drugič v 18 letih ''milimeter blizu prave, dobre in poštene rešitve'' vprašanja meje. Pahor dodaja, da v EU razumejo stališča Slovenije in je zaradi njih ne želijo kaznovati, saj bi to, če bi želeli, že lahko storili.

Problem ni nastal zaradi Slovenije
''Celoten problem ni nastal zaradi Slovenije, vsi sedaj že vejo, da je nastal zaradi teh dokumentov, ki so vnesli mejno problematiko v pogajalski proces. In ko je bilo to enkrat preneseno, je bilo potrebno začeti reševati mejno vprašanje,'' je dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in zavrnil navedbe, da je Slovenija po prekinjenih pogajanjih izgubila kredibilnost. Dodal je, da ne ve, kakšne posledice bi lahko doživela Slovenija: ''Posledice bodo pač te, da bo mejno vprašanje še nekaj časa odprto, to so posledice za Slovenijo.''

''Posledice bosta čutili obe državi''
"To bosta v prvi vrsti morali rešiti državi sami," je poudaril zunanji minister Švedske, ki čez deset dni prevzema vajeti Evropske unije, Carl Bildt. "Upam, da bosta premislili. Če bosta imeli kaj za povedati, jima bom zelo rad prisluhnil," je dodal. "Glede posledic, ki jih bo to imelo za Hrvaško ali Slovenijo, pa menim, da posledice bodo, tako za Hrvaško kot za Slovenijo, na različne načine," je še dejal švedski zunanji minister. Švedski diplomatski vir pa je dejal, da bo Slovenija izgubila verodostojnost, ''verodostojnost pa je valuta, s katero se trguje v Evropski uniji''. Odvzetje glasovalne pravice Sloveniji, s čimer bi se obšla slovenska blokada hrvaških pogajanj z Evropsko unijo, po besedah istega vira ni mogoče.

Dvostransko vprašanje
"To je dvostransko vprašanje in za reševanje dvostranskih vprašanj so odgovorne vpletene države," je poudaril Bildt. "Ta vprašanja sicer po našem mnenju ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj, vendar, kot vemo, jih," je menil Bildt. "Zdaj je čas, da obe državi premislita o tem in videli bomo, ali bo ta premislek nekoč prinesel kakšne rezultate," je še poudaril vodja švedske diplomacije ob predstavitvi prioritet švedskega predsedstva v Bruslju.

Odgovor je "ne"!
Tako je švedski zunanji minister odgovoril na vprašanje, ali ima švedsko predsedstvo glede Hrvaške in Slovenije zdaj kakšne nove ideje, potem ko so bila prizadevanja evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna neuspešna. Na dodatno vprašanje, ali je lahko jasnejši in ali to pomeni, da Hrvaška ne bo končala pristopnih pogajanj do konca leta, kot je načrtovano, pa je Bildt odgovoril: "Ali sem lahko jasnejši glede Hrvaške? Ne, odgovor je ne."

Pavliha: Festina lente
Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet, v odprtem pismu premierja Boruta Pahorja in slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja opozarja, da bi bil morebiten umik blokade pogajanj Hrvaške za včlanitev v EU ''popolnoma zgrešena poteza''. ''Naj umaknejo vse prejudicirane dokumente in izjave, potem pa se morda lahko znova pogajamo. Hrvaška je tista, ki naj bi se ji mudilo v EU, nam pa se ne sme muditi nikamor, saj smo že 'včlanjeni', zatorej festina lente – hitimo počasi!'' je še zapisal Pavliha. Trdi še, da bi Slovenija od Hrvaške lahko zahtevala odškodnino, tako zaradi umika iz pogajanj glede sporazuma Drnovšek-Račan, kakor tudi zaradi nespoštovanja SOPS in umika iz pogajanj o Rehnovem sporazumu.