“Ker sva se lani preselila v novo stanovanje, peč v njem pa je bila stara 12 let, sva pred začetkom ogrevalne sezone za vsak primer kupila detektor ogljikovega monoksida. Nikoli si ne bi mislila, da nas bo dvakrat rešil pred plinom,” nam je povedala Teja Kumelj, ki je pred dobrima dvema tednoma že drugič doživela alarm zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida.

Zamenjali so peč

“Ko smo dojeli, kaj se dogaja, smo takoj prezračili prostor. Bila je nedelja in serviser peči se je lahko oglasil šele v torek. Vzroka nastanka sicer ni bilo mogoče ugotoviti. Ker se je alarm znova sprožil čez nekaj dni, sva se odločila za menjavo plinske peči z novo, kondenzacijsko, takšno, ki zrak črpa od zunaj, ne iz prostora,” je pojasnila Kumeljeva.

“Pri pregledu prostora sem ugotovil, da imajo plinsko peč na naravni vlek v prostoru, kjer je tudi ventilator. Takšnega tipa peči tam ne bi smelo biti, saj se lahko v prostoru ustvarja podtlak,” je povedal Gašper Golob iz podjetja Detektor sistemi.

Še en primer iz Ljubljane

Konec leta se je smrtonosni plin kopičil tudi v enem od stanovanj na Kamnogoriški cesti v Ljubljani. Ker je policija v sodelovanju z izvedenci, ki ugotavljajo vzrok uhajanja, opravila ogled, smo jih povprašali o morebitnih drugih podobnih primerih v ljubljanskih naseljih, a podatkov na tak način ne spremljajo.

Golob je pri tem opozoril, da je bistveno več dejavnikov tveganja kot v hišah v stanovanjskih blokih, kjer so nameščene plinske peči na naravni vlek (s tako imenovanimi atmosferskimi gorilniki). Teh je v Ljubljani precej. “Že v osnovi je šlo za neustrezno namestitev, ki pa naj bi bila v času gradnje pred desetletji v skladu s takratno zakonodajo,” je pojasnil. Problematični so lahko zamašeni skupni prezračevalni sistemi, neizvajanje servisnih pregledov, moten dovod zraka v prostor, kjer je peč, pa tudi oddajanje stanovanj v najem, kjer najemniki niso seznanjeni z varno uporabo naprav. “V izolskem naselju Livade so tako denimo imeli nezaščitene prezračevalne sisteme, ki so bili zamašeni tudi s ptičjimi gnezdi,” je še povedal Golob.

Zakaj ogroža zdravje?

“Ogljikov oksid, ki ga s človeškimi čutili ne moremo zaznati, se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv,” je pojasnil Aleš Jug s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Za odrasle je plin strupen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 volumenskega odstotka). Če je taki koncentraciji (med 50 in 150 ppm) človek izpostavljen nekaj ur, lahko povzroča glavobol, pri vrednostih na 400 ppm pa je smrten, je še pojasnil Jug.

V Slovenskem združenju za požarno varstvo so sicer izdali tudi obširnejše smernice pri načrtovanju, vgradnji in uporabi kurilnih ter dimovodnih naprav, ki jih načrtujejo v kratkem objaviti na njihovi spletni strani.