Rešila nas je sprememba sistema financiranja

Foto: Žurnal24
Minister Radovan Žerjav je izjavil, da je bila graditev avtoceste počasna, ker se je financirala iz državnega proračuna.
Oglej si celoten članek

V času, ko se je graditev začela, se je gradilo zelo počasi, ker je bila graditev financirana iz državnega proračuna, je v pogovoru za današnjo izdajo tednika Demokracija povedal prometni minister Radovan Žerjav. "Zdaj, proti koncu, ko se je sistem financiranja spremenil, smo pravzaprav šele začeli prav graditi avtoceste," meni.

"Če se to ne bi spremenilo, v Sloveniji ne bi bilo gospodarske rasti, kakršni smo priče danes ," je še dejal in dodal, da ko bo prihodnje leto avtocestni križ končan, bo z izjemo Dolenjske gospodarska rast še toliko večja, saj bodo te prometnice v Slovenijo pripeljale tuje investicije in gospodarski razvoj nasploh.

"To pa je tisto, kar smo ves čas želeli. To je generator razvoja in gospodarske rasti, ki je zdaj bistveno večja, kot je bila v preteklih letih. Res pa je, da se zdaj pojavlja problem inflacije, vendar menim, da bi bilo nesprejemljivo, če bi se odločili in ustavili zdajšnji način financiranja graditve avtocest in avtocestnega križa ne bi končali," je prepričan minister. Graditev je treba končati, pri čemer pa se Žerjav strinja s tistimi, ki trdijo, da je treba hkrati vzpostaviti nov sistem cestninjenja, ki bo zagotovil varno vračanje posojil.
Ob tem je glede cestninjenja pojasnil, da je akcijski načrt sprejet, zajema pa cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitskim sistemom oziroma signalom, "kar je edino modro". Projekt je zastavljen dvofazno. Prva faza bo speljana do sredine leta 2009, kjer bi zajeli najprej tovorni promet, nato do konca leta 2010 še osebna vozila.

Avtocestni križ bo v celoti zgrajen do konca leta 2008. © BOBO

 
Glede gradnje avtocest je Žerjav pojasnil, da bo avtocestni križ v celoti zgrajen do konca leta 2008 z izjemo dela okrog Trebnjega, kjer bodo dela končana na začetku leta 2009. V zvezi s šentviškim predorom v Ljubljani pa je dejal, da še vedno vztrajajo, da bi bila dela končana junija ali julija 2008, pred začetkom turistične sezone torej, saj bo sicer nastala prometna zmeda.

Luka Koper mora ostati slovenska
Minister je sicer glede Luke Koper mnenja, da "večinski delež mora ostati slovenski, kot je to zdaj. V nobenem primeru je ne smemo nikomur podariti, prodati, dati ali kakorkoli drugače. Luka Koper mora biti slovenska zato, ker je to ena redkih gospodarskih družb v Sloveniji, ki jo vidim kot biser. Takšnih družb imamo v državi zelo malo."

O železniški infrastrukturi pa je pojasnil, da naj bi po ocenah posodobitev in dograditev javne železniške infrastrukture stala več kot devet milijard evrov, kar je več kot avtocestni križ, ki bo stal od 6,5 do sedem milijard evrov. "Devet milijard evrov Slovenija sama ni sposobna investirati, zato menim, da je treba poiskati javno-zasebno partnerstvo. Pri tem ne bi a priori izpostavljal družbe Deutsche Bahn. Naj bo tukaj tisti strateški partner, ki bo najboljši in bo ponudil največ. Zavzemam se za mednarodni razpis, nanj pa naj se prijavijo vsi zainteresirani."

Žerjav je glede kadrovskih menjav v vrhu Darsa zatrdil, da ni bilo nobenih političnih igric ali kupčij. "To zagotavljam s polno odgovornostjo in to zagotovo ni res. Odločitev je bila osebno moja, seveda v dogovoru tako s predsednikom vlade kot drugimi koalicijskimi strankami. Moja ocena je, da smo izbrali odlično, kompetentno, dobro in mlado ekipo, predvsem pa je izredno pomembno to, da po vseh tovrstnih očitkih strokovnjaki, imenovani v vodstvo Darsa, niso povezani z nobenim od gradbenih podjetij."

Minister je sicer mnenja, da je treba zamenjati tudi vodenje nadzornega sveta Darsa, saj bi na takšen način stvari res postavili na nove temelje; zgodovino je treba pustiti ob strani in graditi na novo. "Prepričan sem, da bo dogovor kmalu sprejet in bodo tudi te stvari kmalu udejanjene," je povedal.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.