"Na Direkciji Republike Slovenije (RS) za ceste se zavedamo problema odvijanja nujnih voženj
rešilnih in drugih intervencijskih vozil, vendar zaradi obstoječe širine polovice državne ceste
G2-111 večje širine, ki bi zagotavljala nemoten prevoz intervencijskih vozil mimo stoječe kolone,
ni mogoče zagotoviti," je dejala
Tina Bučić, predstavnica za stike z javnostmi v družbi, ki upravlja z obalno hitro
cesto.
Andrej Jakomin iz prehospitalne enote v Zdravstvenem domu Koper je namreč v
Žurnalu že opozoril, da je med vsemi koprskimi gradbišči najbolj problematičen odsek obalne hitre
ceste od bencinske črpalke pred izvozom Semedela do hotela Žusterna.
Izgubijo lahko sedem minut
Zapora, ki ločuje edini odprti pas hitre ceste, namreč preprečuje prehitevanje, s tem pa
rešilci na nujni vožnji v zastoju lahko izgubijo tudi dragocenih sedem minut. Problem pa bo vse
hujši zaradi pričakovane vedno večje gneče na tem odseku v poletni sezoni. Še preden je bila cesta
delno zaprta, so v vročih mesecih znani prizori jeklenih konjičkov v stoječi koloni. Direktor
koprskega zdravstvenega doma Metod Mezek upa, da bodo lahko težavo delno rešili z reševalci na
motorjih.
Kdo je odgovoren
Na republiškem prometnem inšpektoratu pravijo, da za to niso pristojni, na ministrstvu za
zdravje prav tako ne, vendar menijo, da bi izvajalec del moral poskrbeti tudi za kritična ozka grla
na cesti in pri zapori omogočiti, da imajo reševalna vozila ob nesreči varen dostop.
"Prvič, dovoljenje za zaporo ceste daje Direkcija RS za ceste; drugače razmišljam po kmečko.
Zakaj bi reševalec tiščal v Žusterno, če gre lahko skozi Semedelo do bolnišnice? Ali kam vozijo
reševalci?" pa je bil ironičen
Edo Pelicon s Primorja, ki je izvajalec del.
Rešilci stojijo v koloni
Zaradi polovične cestne zapore in del na obalni hitri cesti imajo težave predvsem rešilci. Ti namreč dragocene minute zapravljajo v kolonah.