“Reševali smo kačo, ki je ušla iz terarija, legvana, ki je po fasadi stolpnice splezal visoko, psa z zasnežene strehe, ki je mirno čakal na gasilce, in laboda, ki je kljun zagozdil v prazno pločevinko. Zadnje reševanje je bilo neuspešno, ker se labod ni pustil ujeti,” je zanimivejše primere reševanja živali izpostavil Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje.

Poudaril je, da je reševanje živali poleg reševanja ljudi in materialnih dobrin ter varovanja narave ena od nalog gasilcev in da se odzovejo na vsak poziv prek številke 112. Spomnimo, da je pred januarsko stavko javnega sektorja Aleksander Ogrizek, predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, izjavil: “Mačk z dreves ne bomo reševali.”

Živali tudi napadejo gasilce

Gasilci živali po navadi rešujejo z dreves, streh, telekomunikacijskih drogov, iz jam, lukenj, kanalizacijskih jaškov, strug potokov in rek. “Spomnim se, ko so gasilci sredi trboveljskega parka lovili papigo, ki je iz stanovanja odletela na najvišjo smreko. Ko se ji je gasilec z lestvijo približal, je odletela na drugo drevo in to se je večkrat ponovilo. S precejšnjo muko smo papigo predali lastnici,” je eno od reševalnih akcij opisal Sandi Lepoša, namestnik vodje IV. izmene Gasilskega zavoda Trbovlje. Da niso vsa reševanja zabavna, kaže primer svinje, ki je padla v gnojno jamo: “Ker je bila v njej visoka koncentracija nevarnih snovi, smo morali posredovati z dihalnim aparatom. Kar nekaj časa je trajalo, da smo jo izvlekli iz jame.”

Med težjimi intervencijami je tudi reševanje živine iz hleva, ki gori; v takih primerih so gasilcem v veliko pomoč lastniki. “Živali se, ko vidijo gasilce v zaščitni obleki, rokavicah in s čelado, še bolj prestrašijo in nemalokrat so nas tudi že napadle; k sreči smo do zdaj imeli le lažje ugrize in odrgnine,” je povedal Lepoša.