V skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu, ki jo sprejema vlada, bi država tako že drugo leto v okviru Stanovanjskega sklada RS mladim in mladim družinam, ki imajo težave s pridobitvijo primernih stanovanj, oddajala stanovanja za ceno nekoliko nižje od tržne vrednosti. Stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov bi država predvidoma oddala za 350 evrov, skupno s stroški za 525 evrov. 

Poleg nekaj več kot 20.000 najemnih stanovanj stanovanjskih skladov pa bi oddajali tudi stanovanja zasebnih lastnikov, ki bi jih srednjeročno ali dolgoročno obdobje predali v upravljanje javni službi za najemniško posredovanje. "Po izteku določenega časovnega obdobja bo lastnik prevzel stanovanje v dogovorjenem stanju ter prosto oseb in bremen," predvideva resolucija, ki je nastala pod vodstvom ministrice za okolje Irene Majcen.

Foto: MzIP/Žurnal24 Javna najemna stanovanja "V tujini to deluje"

"To je nujno potreben ukrep za normalizacijo nepremičninskega trga," je vzpostavitev javne službe za najemniško posredovanje pozdravil Franci Gerbec s slovenskega nepremičninskega združenja, ki nadaljuje, da imamo danes ogromno najemov na črno, zaradi tveganj, ki so na strani najemodajalcev ali najemnikov.

Gerbec ob tem navaja, da to nikakor ni naša domislica, ampak takšna javna služba obstaja že marsikje v tujini, kjer tudi deluje. A to ni "najemniško posredovanje" kakor navaja država, ampak gre za javno službo, ki prevzame nase odgovornost za neplačevanje najemnikov, ki pa so ponavadi prav najbolj ranljive skupine, ki se ne morejo odločiti za nakup stanovanja. "Pravzaprav gre za najem in nato nadaljnji podnajem stanovanj," doda Gerbec, ki pa podvomi le v pripravljenost posameznikov, da bi državi oddali stanovanje po nižji vrednosti od tržne. 

Za razliko od Gerbca pa Dejan Papež z Zbornice za poslovanje z nepremičninami dvomi, da bo javna služba za najemniško posredovanje bistveno pripomogla k ureditvi najemniškega trga, "vsaj ne v takšni meri, kot si to mislijo". Papež sicer pozdravlja nekatere ukrepe, ki jih predvideva resolucija, saj bi ti omogočili bolj urejen odnos med najemodajalci in najemniki. Tako naj bi preverili tudi možnost uvedbe izpraznitvenega naloga in pa možnost uvedbe komercialnega zavarovanja za kritje stroškov morebitne prisilne izselitve. Na drugi strani pa naj lastnik moral omogočiti najemniku dovolj časa, da si sam poišče novo stanovanje.

Konec z neprofitnimi stanovanji

Tudi najemna stanovanja stanovanjskih skladov, ki se soočajo z velikim številom neplačnikov, naj bi prenesli v upravljanje na javno službo za najemniško upravljanje.

Na ljubljanskem stanovanjskem skladu pojasnjujejo, da približno tretjina najemnikov najemnine ne poravnava redno, v mariborskem javnem medobčinskem stanovanjskem skladu (JMSS) pa ugotavljajo ne plačuje redno četrtina najemnikov. Kot ugotavlja država v resoluciji, zdajšnja shema neprofitnih najemnih stanovanj tako ne deluje, zato bi jo postopno ukinili in namesto tega raje uvedli stanovanjski dodatek. A študija, koliko denarja bi za novi dodatek potrebovali, je še v izdelavi, tako tudi ni jasno, koliko ljudi bi takšen dodatek predvidoma potrebovalo. 

Stanovanjski skladi pa naj bi bili v prvi vrsti namenjeni zagotavljanju najemniških stanovanj na krajih, kjer je za to povpraševanje. Vsako prodano stanovanje pa bi moralo nadomesti eno javno najemniško stanovanje.

Davki na prazna stanovanja?

Foto: MzIP/Žurnal24 Zmanjševanje števila praznih stanovanj Deleža najemnih stanovanj bi zmanjšali tudi na račun finančnih spodbud in sankcij za nezasedena stanovanja. S pomočjo teh naj bi zmanjšali delež stanovanj oddanih na črno ter tako prispevale k ureditvi najemnih razmerij. "S temi ukrepi se poveča ponudba najemnih stanovanj na trgu, kar posledično vpliva na višino najemnin," še navajajo v resoluciji, ki naj bi jo v naslednjih desetih letih prenesel v zakonodajo.

Gerbec s Slovenskega nepremičninskega združenja pa pravi, da davki na prazna stanovanja nikakor niso prava rešitev, saj tudi občine, ki bi jih lahko obdavčile v okviru davka na premoženje, tega niso uspele izvesti. "Kdo bo pa preverjal stanovanja, spet bi se pojavili fiktivni stanovalci," je prepričan Gerbec, ki rešitev vidi v zvišanju odbitne postavke za materialne stroške stanovanj pri davku na najemnine. Te bi lahko delodajalci dokazovali tudi s pomočjo računov.