"Nekatere oddelke bi bilo treba zapreti, druge združiti, določene bolnišnice specializirati," pravi Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preveč izvajalcev zdravstvenih storitev je po njenem mnenju ključna anomalija v zdravstvu.

Vlada na današnji seji razpravlja o urgentnih ukrepih za zajezitev primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Z dvigom in uvedbo novih prispevnih stopenj bi pridobili 70 milijonov evrov, urgentni ukrepi pa se ne dotikajo zmanjševanja stroškov in racionalizacije dela v zdravstvu. 


Prostori samevajo

"Izkoriščenost kadrov v zdravstvu je 60-odstotna, razlike med izvajalci pa so tudi do 50-odstotne," razlaga Samo Fakin, direktor ZZZS. "To velja tudi za izkoriščenost opreme; medtem ko nekje na aparatih za magnetno resonanco opravijo pet tisoč preiskav, jih drugje le dva tisoč," dodaja Fakin. Z boljšo organizacijo dela in uporabo kapacitet bi po njegovem mnenju pridobili med 30 in 40 milijoni evrov, dodatnih deset do 15 milijonov pa s standardizacijo medicinskih materialov in zdravil. "Za isto zdravljenje ali posege obstaja več vrst materialov in zdravil, kar povzroča kopičenje zalog in posledično pretek rokov uporabe," razlaga Čerinova.

Nove kolektivne pogodbe

"Gre za anomalijo plačne reforme, po kateri so dežurstva zdravnikov posebna kategorija," podatek, da je zdravnik za 25-urno praznično dežuranje dobil 1.102 evra bruto plačila, komentira Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice. "Plačilo je določeno v kolektivni pogodbi, menedžerji bolnišnic pa nimamo pravih vzvodov, da bi to preprečili," pravi Lavre. V slovenjgraški bolnišnici dežurstva zdaj obračunavajo po referenčnem količniku, kar pomeni, da bi zdravnik v tem primeru dobil 300 evrov manj.


Preveč bolnišnic
10 bolnišnic, 14 porodnišnic in porodniških oddelkov, dva univerzitetna klinična centra, šest specializiranih bolnišnic ter pet psihiatričnih bolnišnic trenutno deluje v slovenski zdravstveni mreži. Zdravstvena politika doslej ni definirala, kakšne so dejanske potrebe glede javnih zdravstvenih zavodov.


Javna naročila
200 ljudi naj bi se v enem od večjih zdravstvenih zavodov ukvarjalo z javnimi naročili. Sistem skupnih javnih naročil ni izdelan. Javna naročila niso skupna niti za več večjih izvajalcev zdravstvenih storitev.

Stroški zdravil
78 ton zdravil, večinoma iz zdravstvenih ustanov, je v zadnjih dveh letih končalo v smeteh, ker jim je potekel rok uporabe.

Izkoriščenost opreme in prostorov

50-odstotna naj bi bila izkoriščenost opreme in prostorov, ki je med posameznimi izvajalci precej različna. Isto velja za izkoriščenost kadrov, ki je 60-odstotna.

Plačilo dežurstev, dopusti zdravnikov

1.102 evra za 25-urno praznično dežurstvo prejme zdravnik specialist v 57. plačnem razredu. Plače zdravnikov so določene s kolektivno pogodbo, prav tako število dni dopusta. Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so zdravniki na dopustu povprečno 39,95 dni.