Robert Golob: Kakšna afera je to? Ne obstaja! Desnica si izmišlja laži!

Foto: Anže Petkovšek Robert Golob Foto: Barbara Jakše Jeršič Robert Golob Foto: Anže Petkovšek Robert Golob Foto: Anže Petkovšek Svoboda Robert Golob Danijel Bešič Loredan
Robert Golob, glavni izzivalec predsednika vlade Janeza Janše na nedeljskih državnozborskih volitvah, o prvih potezah, ki jih bo naredil, če postane premier, o morebitni kadrovski čistki po prevzemu oblasti, regulaciji cen energentov, plačah javnih uslužbencev, korupciji v zdravstvu. Ker je zbolel za covidom, je od ponedeljka doma v izolaciji. Z njim smo se pogovarjali prek video povezave.
Oglej si celoten članek

Gospod Golob, kako se počutite? 
Nisem še dobro, se pa stanje počasi izboljšuje.

Ste kaj razočarani, ker ne morete fizično sodelovati v kampanji in ne boste prisotni na nedeljski razglasitvi rezultatov volitev? 
Ko sem izvedel, da imam covid, me je še najmanj skrbela nedelja. Skrbelo me je, kako bomo izpeljali zadnji teden, ki je ključen. Na srečo smo se v zadnjih dveh letih naučili delati na daljavo in zdaj se trudimo to uporabiti. Za zdaj mislim, da nam gre dobro. Po eni strani mislim, da je celo prav, da je tako. Malo smo se hecali, da bom prvi predsednik vlade, ki je zmagal na daljavo. 

Kar nekaj ljudi poznam, ki so razočarani, da morajo že četrtič zapored voliti nekoga, ki ima možnost premagati Janšo, ne pa tistega, ki si ga res želijo videti v državnem zboru. Kakšno sporočilo imate za ljudi, ki volijo oportunistično? 
Ljudje se morajo odločiti, ali še želijo živeti v policijski državi, ki jo je pod krinko covida uvedla ta vlada. Sam bom šel volit proti policijski državi. Torej ne proti Janši, pač pa proti policijski državi.

Kdo pa naj bi bil tisti, ki mu lahko zaupamo, da bo krmilo države najbolje zagrabil? Žal mi je, ampak stranke z daljšim političnim pedigrejem in svojimi skritimi strukturami v ozadju, ki jih v resnici ovirajo, ljudem pač ne vlivajo zaupanja. Sam bi bil vesel, če bi lahko izbral stranko, ki bi namesto nas opravila delo, a je žal ni. Zato sem se podal na volitve, zato smo se v Gibanju Svoboda aktivirali. Ljudje pričakujejo alternativo ter resne, ne kozmetičnih sprememb v naši državi. Pričakujejo odgovorne odločevalce, ki se ne bodo ukvarjali sami s seboj. Pričakujejo varno in predvidljivo prihodnost, kar je v časih, v katerih smo, še posebej pomembno.

Letos se pri volivcih levih strank pojavlja še ena dimenzija oportunizma. Namreč, dve stranki, LMŠ in SAB, se soočata z realno možnostjo izpada iz parlamenta. Vas je kaj strah, da ne boste mogli sestaviti vlade, če zmagate na volitvah? 
Dejstvo je, da se taktični glasovi prelivajo od manjših k večjim strankam. Mi ves čas pozivamo ljudi, naj gredo na volitve, ni važno za koga bodo volili. Želim si, da bi tudi v LMŠ in SAB uspešno nagovorili svoje volivce. Ni nas strah. Želimo pa si čim močnejši liberalni sredinski pol, ker bi to dalo pravo stabilnost novi vladi. Prepričani smo, da bo ta dovolj močna, ker bo imela podporo 50 in več poslancev in bo lahko stabilno vladala vsaj dva mandata.

Pa bi bili v primeru, da LMŠ in SAB ne prideta v državni zbor, vendarle pripravljeni stisniti zobe in v vlado povabiti, katero od strank zdajšnje vlade?
Mi gremo na volitve, ker želimo prekiniti z dediščino te vlade. Če bo zraven kdor koli iz te vlade, se bo trudil obdržati vse privilegije, ki mu jih je SDS podelila. To bi pomenilo, da pristajamo na politični oportunizem teh malih strank, ki so Janezu Janši omogočile, da je uvedel policijsko državo. Mi pa naj jih nagradimo tako, da pridejo v našo vlado? Odgovor je odločen ne!

Drži pa, da vedno odloča volja ljudi. Če bi ti ocenili, da ta vlada dela dobro in bi si želeli, da nadaljuje delo, bodo to povedali na volitvah. Prepričan pa sem, da to ne bo stvar ene male stranke. Volja ljudstva bo tako jasna, da nobena mala stranka ne bo jeziček na tehtnici.

Torej vztrajate pri trditvi, da se boste umaknili iz politike, če vam na oblasti ne uspe zamenjati Janeza Janše?
Hočem imeti jasen mandat. Moje sporočilo ljudem je jasno: Če želite, da se prekine dediščina zdajšnje vlade, glasujte za nas. Če pa bodo ljudje glasovali drugače, je logično, da ne čutijo tako kot mi in bo to sporočilo nam, da smo narobe razumeli voljo ljudstva. Zato je prav, da če na oblasti ostane sedanja vlada, sprejmem odgovornost za poraz.

Pa se vam zdi to odgovorno, glede na to, da ste na dobri poti, da v državni zbor pripeljete 25 poslancev?
V zahodnih državah so po nezaupnici ljudi pravila zelo jasna: Kdor doživi poraz na volitvah, ponudi odstop. Zame bi bil poraz to, da sedanja vlada obstane. Sicer pa, v primeru, da bo imelo Gibanje Svoboda 25 poslancev, vlada Janeza Janše ne more obstati. Po nobeni računici. Torej bo to zmaga in ne poraz. 

Foto: Anže Petkovšek Robert Golob

V enem od soočenj ste dejali, da ste se v preteklih mesecih pri 'normalnem delu SDS' zavzemali za spremembe v stranki? Kdo predstavlja ta normalni del SDS? 
Vedno sem imel dobre odnose s posamezniki iz vseh političnih strank. Nikoli se nisem obremenjeval z ideološko opredeljenostjo. Ko so ti ljudje videli, kaj se pripravlja, ko so se pojavili prvi tviter pozivi, da nas je treba zamenjati in sprožiti preiskave, so rekli, da to pač ne more biti res. Sami so se lotili preverjanja, nisem jih jaz pošiljal. Tone Krkovič je to na svojo pobudo počel pri svojih prijateljih in ti isti 'prijatelji' so ga po tem v javnosti grdo očrnili, drugi je bil Lojze Peterle, tudi njega so zelo hitro 'umirili'. Sam se s tem nisem kaj pretirano ubadal, temveč sem se raje pripravljal na to, kar se je potem zgodilo. Od lanskega februarja smo delali na tem, da aktivno vstopimo v politiko, če bo treba. 

Naštejte prvih pet konkretnih potez, ki jih boste naredili, če postanete predsednik vlade?
Želel bi si, da so prve poteze narejene že v parlamentu takoj po konstituiranju. To je podpora civilni družbi, ko gre za zakon o odpravi škodljivih ukrepov oblasti in Zakon o RTV Slovenija. Tu ni treba čakati na vlado, še posebej pa ni treba čakati, da se bo v ozadju dogovarjalo o primernih kadrih. To sta prvi dve potezi. 

Ko bo vlada oblikovana, je pomembno, da se takoj začnemo pripravljati na covid jesen. Morda jeseni ne bo nič hudega, a moramo se pripraviti na možnost, da lahko nadaljujemo normalno življenje, ne da bi ogrozili najranljivejše.

Četrta poteza bo priprava šolstva na morebiten nov val množičnih okužb. Nočemo takega kaosa, kot smo mu bili priča, želimo zagotoviti normalen potek pouka. 

Peta pa je povezana z energetsko oskrbo. Ko bo oktobra pritisnil mraz, moramo biti pripravljeni, da ljudem že vnaprej povemo, naj jih ne bo strah, da jih bo zeblo, hkrati pa moramo poskrbeti, da ne bodo eksistencialno ogroženi zaradi astronomskih položnic za ogrevanje.

Če nam vse to uspe narediti do septembra bomo pridobili čas za vse ostale srednjeročne ali dolgoročne ukrepe. Pri naštetih ukrepih pa čas ni naš zaveznik.

Verjamem, da sta Erik Brecelj in Danijel Bešič Loredan med najmočnejšimi borci proti korupciji in če njima ne bo uspelo, mislim, da nikomur ne more. Dajmo jima priložnost.

Robert Golob o boju proti korupciji v zdravstvu

Pred dnevi ste dejali, da so na nekaterih vodstvenih položajih v državni upravi, javnih zavodih, podjetjih v državni lasti nekompetentni ljudje. Ali lahko ob vašem prevzemu oblasti pričakujemo veliko čistko? 
Spet sva pri zakonu o odpravi škodljivih ukrepov te vlade. Ne verjamem v posamične posege, ker ti običajno niso učinkoviti. Računam, da se bodo ustvarili pogoji, da se s tem zakonom vzpostavi normalno stanje.

Naša naloga pa bo imenovanje neodvisnih strokovnjakov. Biti bomo morali zelo dosledni in disciplinirani, poskrbeti bomo morali, da se bodo tudi naši koalicijski partnerji držali načela strokovnosti in neodvisnosti.

Želimo si, da bi se čim več neodvisnih strokovnjakov opogumilo in se aktiviralo tudi v upravljanju vseh por javnega življenja. Zavodi, različne institucije niso politika, to je zame civilna družba.

Danes je v javnem sektorju zaposlenih 10 tisoč več kot pred štirimi leti, masa plač pa se je v tem času zvišala za skoraj četrtino. Takšna rast ni vzdržna. Kaj si lahko obetajo javni uslužbenci?
To žal drži. Nekateri razlogi so objektivni, drugi ne. Masa plač se je povečala tudi zaradi covid dodatkov, s katerimi bomo morali razčistiti. Javni uslužbenci lahko pričakujejo, da bomo spet začeli socialni dialog, ki ga zadnji dve leti ni bilo, kjer bomo načeli debato o tem, kakšen plačni sistem si želijo. Razčistiti hočemo, ali menijo, da je sedanji ustrezen in kako naj postavimo nova razmerja.

Obenem je treba poudariti, da je javni sektor zelo neučinkovito organiziran in je treba vpeljati dve načeli, da organizacijo izboljšamo. Prvo je načelo odgovornosti, tudi osebne, drugo pa je načelo, kdor več dela, naj več ima. Tu ne gre za podjetništvo, še manj dobičkarstvo, pač pa sistem stimulacije in motivacije ljudi, da bolje delajo. Ključna pa je odgovornost vodilnih. Reorganizacija javnega sektorja bo zelo pomembna, in to v vseh podsistemih.

Morajo zdravniki ostati znotraj enotnega plačnega sistema ali naj se jim dovoli izstop? 
Noben posamičen izstop ni dober. Najprej se bomo usedli in poskušali najti skupni imenovalec glede tega, kar naj ostane skupnega in kaj je treba prilagoditi posameznemu podsistemu.

Foto: Anže Petkovšek Robert Golob

Govorili ste že o energentih. Bo po volitvah cene goriva še regulirala država?
Pri gorivih mogoče niti ne, ker se je pritisk na cene umiril. Večjo težavo vidim pri zemeljskem plinu, ki je energent za ogrevanje. Mislim, da bo jeseni ključen izziv regulacija cene zemeljskega plina in elektrike za gospodinjstva.

Ko govorimo o regulaciji, mora biti ciljna in selektivna, vedeti moramo, za koga se regulira, zakaj in do kdaj. Zamrznitev za vse ne deluje, to bi bilo razmetavanje denarja, ki ga prej ali slej zmanjka, mi pa bomo ostali goli in bosi. Imamo torej kategorije ljudi, ki jih je treba zaščititi, in kategorije, ki te zaščite ne potrebujejo.

Zakaj zagovarjate poseganje države na trg plina in elektrike, bolj pa ste previdni, ko pride do naftnih derivatov? 
Dejstvo je, da pri naftnih derivatih skok cen ni bil tako izrazit kot pri drugih energentih. V čem je razlika? Pri nafti ali bencinu ostali del sveta lahko nadomesti uvoz iz Rusije. Pri zemeljskem plinu je Evropa odvisna od enega samega dobavitelja in ne more nevtralizirati cenovnega šoka enako učinkovito kot pri nafti in bencinu. Na zemeljski plin pa so vezane tudi cene električne energije, kjer bomo verjetno tudi morali vsaj delno poseči v delovanje trga, saj ta danes žal ne deluje ustrezno. 

Pravite, da je zdravstvo ena vaših glavnih prioritet. Lahko naštejete nekaj zelo konkretnih ukrepov, kako boste recimo skrajšali čakalne vrste, povečali število osebnih zdravnikov in kdaj lahko pričakujemo, da se bo stanje začelo izboljševati? Vse vlade so imele zdravstvo pri vrhu agende, razmere pa vidimo, kakšne so ...
Pri zdravstvu imamo kratkoročne in srednjeročne ukrepe. Najprej, od jeseni dalje se moramo pripraviti na verjetni nov val covida. Ker v zadnjih dveh letih vlada ni ustrezno ukrepala, se niso podaljševale le čakalne vrste, ljudje tudi niso mogli na dogovorjene operativne posege. Veliko ljudi bo zaradi neustrezne obravnave trajnih invalidov. Covid ukrepe moramo postaviti na prvo mesto, da sprostimo ostali del sistema na način, da bo lahko nemoteno delal ne glede na covid situacijo. To je ključno; če tega ne naredimo, nam bo covid spet ustavil zdravstveni sistem.

Drugi korak bo sprejem interventnega zakona, s katerim bomo v 18 mesecih zagotovili zdravstvu dodaten denar, da bomo lahko financirali dodatne storitve, ki jih bodo izvajali vsi nosilci v javnem zdravstvenem sistemu. Posebej želimo stimulirati javne zdravstvene zavode, ki imajo danes v popoldanskih urah neizkoriščene kapacitete za izvajanje katerih koli posegov, pa tudi zdravnike, ki nato delajo pri zasebnikih. Te zavode je treba plačati za dodatne posege in za to bomo zagotovili dodaten denar. Od tega bodo imeli več tudi zdravniki.

Vzporedno s tem pa bo treba reorganizirati zdravstveni sistem. Gre za sistem palice in korenčka. Tudi palico moramo imeti, kar pomeni, da bodo zavodi prevzeli odgovornost za nadzor nad tem, kdo od zdravnikov dela in koliko dela ter kdo raje dela pri zasebniku. Tu bomo potegnili zelo jasno ločnico. Vodstva bodo morala razčistiti in ugotoviti, kdo dela kje in za čigav račun. Tu bo največ odpora, je pa nujno, če želimo ohraniti javno zdravstvo.

Zakaj bi reorganizacija zdravstva uspela prav vam?
Ker se nihče ni tega lotil na tak način. Vsi doslej so dali zdravnikom le palico ali korenček, nihče ni dal obojega hkrati. Tipičen primer je ta vlada, ki je razpisala 30 milijonov evrov za odpravljanje čakalnih vrst, pa se je vse izjalovilo, ker so ugotovili, da imajo napačne evidence. Kdo je zamočil? Vodilni v zdravstvenem sistemu, ker se niso pripravili in ker ni bilo odgovornosti, denar pa ni pomagal, ker je bil dan za napačne namene.

Potrudili se bomo, da vpeljemo celovit sistem nadzora nad opravljenimi zdravstvenimi storitvami. Ne vem, zakaj tega v 30 letih ni še nihče naredil, za to je odgovorna javna zavarovalnica, ki daje denar. Z dodatnim denarjem je treba nagraditi tiste, ki bodo opravili več storitev in pomagali ljudem. Do danes se je denar žal delil točkovno, na nek način brez nadzora in to ne daje rezultatov.

Pravite, da je treba reorganizirati javno zavarovalnico, torej ZZZS, napovedali ste tudi preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja. Ste lahko bolj konkretni? Kakšne bodo te spremembe?
Tudi dopolnilno zavarovanje bo treba preoblikovati, ker je v tem času postalo praktično obvezno, zato ga je treba tako tudi imenovati. Ni pa to najpomembnejša stvar. Samo z ukinitvijo ali preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja ne bomo rešili ključnih težav. Ravno zato, ker so se vse vlade doslej ubadale z zavarovanjem, morda ničesar niso spremenili v zdravstvu. Vem, da je to treba preoblikovati in tudi bomo, so pa drugi koraki, ki so po mojem mnenju pomembnejši.

Med vašimi potencialnimi partnerji na levi se je zaradi nekaterih izjav Danijela Bešiča Loredana, ki cilja na mesto zdravstvenega ministra, pojavila bojazen, da bi šli po poti privatizacije zdravstva. Kako verjetno je to? 
Drznil si bom reči, da največji odpor, na katerega v zadnjih tednih pogosto naletimo pri imenu Bešič Loredana, ne izhaja iz skrbi pred privatizacijo in njegovih izjav iz preteklosti, pač pa iz skrbi skritih lobijev, da bo neusmiljeno začel preganjati korupcijo v zdravstvu. Mislim, da je to glavni razlog, zakaj so se zganile skrite strukture tudi v nekaterih levih strankah, ki izrazito nasprotujejo temu, da bi on imel v rokah kakršne koli sistemske ukrepe.

Foto: Anže Petkovšek Robert Golob in Danijel Bešič Loredan

Tudi zasebni sektor v zdravstvu seveda lahko igra določeno vlogo, a v močnem javnem zdravstvu ima lahko le stransko vlogo. Danes je glavni problem, da je javno zdravstvo opešalo, nekateri ljudje, ki so tam zaposleni, pa brez kakršnega koli nadzora iz javnega sistema preusmerja bolnike k zasebnikom. To je ta razgradnja sistema, ki se dogaja danes, torej blokada javnega sektorja na eni strani, na drugi pa zasebniki prevzemajo funkcije, ki bi jih lahko in moral opravljal javni zdravstveni sistem.

Omenjali ste korupcijo ... Se vam zdi, da jo je danes v Sloveniji več kot pred 20 leti? 
Najbrž je korupcije res več. Za zdravstvo sicer težko sam trdim, tako mi govorijo ljudje, ki se proti temu borijo. Kako bomo v boju proti temu uspešni, bo pokazal čas. Verjamem, da sta Erik Brecelj in Danijel Bešič Loredan med najmočnejšimi borci proti korupciji in če njima ne bo uspelo, mislim, da nikomur ne more. Dajmo jima priložnost.

V enem od soočenj ste rekli, da bi morali ljudje omejiti porabo mesa in na družbenih omrežjih postali tarča posmeha. Je bila izjava načrtna ali vam je ušla?
Seveda je bila načrtna. 

Mislite, da se je povprečen slovenski volivec s to problematiko pripravljen soočiti? 
Prav je, da se o tem sproži razprava. Od začetka razprave do konkretnih korakov je dolga pot. Bom pojasnil, kaj sem želel povedati. Debata je potekala o podražitvah živil. Ukrajina in Rusija sta, kot vemo, največji izvoznici pšenice. Zaradi tamkajšnjih razmer se napovedujejo velike podražitve. V Sloveniji bo to najbolj vplivalo na živinorejo, saj je prav ta daleč največji porabnik žitaric. V tem kontekstu je treba razumeti to mojo izjavo. Če bi torej prišlo do resnega pomanjkanja pšenice, bi lahko problem zmanjšali z manjšo porabo meso. 

Da nekdo je meso, je pravica vsakega posameznika. Sem pa prepričan, da ga ni treba jesti vsak dan, da bi imeli prehrano uravnoteženo. V preteklosti sem bil velik ljubitelj mesa, še vedno ga jem, ko pa najdem primerno nadomestilo, se mu z veseljem odpovem. Ne zagovarjam nujno veganske prehrane vsak dan, vsak od nas pa lahko poskusi z majhnimi koraki, s katerimi najprej pomaga svojemu telesu. Ker pa je živinoreja žal odgovorna za zelo visok delež izpustov toplogrednih plinov, hkrati pomagaš tudi planetu, saj s tem zmanjšuješ ogljični odtis kmetijstva.

Če je cena tega, da ljudi ozavestimo, da kakšen dan lahko preživimo brez mesa in s tem ne bomo prav nič prikrajšani, izguba kakšnega volilnega glasu, sem jo pripravljen plačati.

Luka Mesec je prejšnji teden v intervjuju za Žurnal24 dejal, da ste v zadnjih nekaj mesecih omilili nekatera stališča in ste zdaj z Levico bolj kompatibilni. Recimo glede nižanja izdatkov za obrambo ... 
... nič nisem omilil stališča. Morda je on spoznal, da ko nekdo reče, kako je treba povečati sredstva za obrambo, to ne pomeni nakupa oklepnikov, pušk in letal. Ko mi rečemo obramba, mislimo na varnost. Za to lahko Slovenija največ naredi, če razvija funkcije, v katerih je odlična. To sta recimo civilna zaščita in reševanje ter kibernetska varnost. Ne nazadnje imamo najboljšega proizvajalca lahkih letal na svetu. Zakaj, če že moramo, ne bi tukaj razvijali dronov, ki so prihodnost vojskovanja. Vlaganje v tehnološko zahtevne sisteme pomaga ne le varnosti, pač pa tudi gospodarskemu razvoju ter ustvarja zelena in visokotehnološka delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Pred dnevi je naplavilo novo afero, v kateri se pojavlja vaše ime: Račun v tujini. Pravite, da so vam identiteto ukradli. Lahko dokažete, da računa v tujini niste imeli?
Tem kvazi aferam je skupna samo ena stvar: nobena ni afera, vse so izmišljotine. Na podlagi polresnic nekaj zmanipulirajo. Za račun v Romuniji nisem nikoli vedel. Decembra sem – božja previdnost – finančno upravo prosil, naj mi izdajo potrdilo, da v tujini nimam računa. Nakar so me s Fursa obvestili, da so v Bukarešti našli račun pri Raiffeisen banki, ki naj bi ga odprl leta 2017. Takoj sem stopil v stik z banko, kjer so rekli, da informacij na daljavo ne dajejo. Zato sem pooblastil romunskega odvetnika in ko je bilo 22. decembra pooblastilo urejeno, sem zahteval vpogled v podatke, kako je bil račun odprt. Banka je 10. januarja sporočila, da podatkov ne bodo dali, ker so račun zaradi neaktivnosti že sami zaprli. Na njem nikoli ni bilo niti evra, to sta potrdila tako banka kot Furs. Od takrat smo od banke večkrat zahtevali, naj nam posredujejo podatke, kdo je sploh ta račun odprl, a so se zavili v molk. Da računa nisem odprl jaz, dokazuje tudi napačen naslov, ki je bil naveden na bančnem izpisku. 

Kakšna afera je to? Ne obstaja! Desnica si izmišlja laži. Ne more biti afera, da najdeš fiktivni račun v Romuniji, za katerega domnevni lastnik ne ve in na katerem nikoli ni bilo denarja in ki ga banka sama zapre ob prvi poizvedbi.

Če predpostavljava, da na volitvah zmagate, se morda bojite kakšnih zapletov pri prenosu oblasti?
Verjamem, da živimo v normalni demokratični državi, kjer veljajo zakoni in ustava. Prepričan sem, da se bo veliko govorilo, da bi nastali dejanski zapleti, pa si ne upam niti pomisliti. Opažam pa v zadnjih dneh kar nekaj zapletov s pošiljanjem glasovnic v tujino. Srčno upam, da pošta ne blokira pošiljanj načrtno. 

Se bolj 'doma' počutite v politiki ali gospodarstvu? 
Zaenkrat še v gospodarstvu.

Koliko časa lahko torej pričakujemo, da boste vztrajali v politiki? 
Vizijo smo si zastavili do leta 2030. Obdobje do takrat je ključno za preobrazbo družbe v globalnem smislu. Izzivi, s katerimi se bo v tem času soočil cel svet, so velikanski. Samo države, ki se jim bo uspelo dovolj hitro preobraziti, bodo ostale med najbolj razvitimi. Hočem, da je Slovenija med njimi. Hitreje ne moremo, v dveh mandatih pa lahko tako preobrazbo izpeljemo.

Imamo predsednika republike, ki rad teče, predsednika vlade, ki je planinec. Kako za psihofizično pripravljenost skrbite vi?
Nimam izrazitih hobijev. Ko sem na morju rad plavam, tudi smučam rad, hkrati pa veliko berem. Mislim, da je pomembna kombinacija obojega. Ne pomaga, če pretiravaš v eno smer, kondicijo je treba vzdrževati v vseh pogledih. Zmerno gibanje in veliko intelektualnih izzivov, da so možgani vedno sveži in ideje nabrite. 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 167

  • 13:41 23. April 2022.

    Tip bluzi, nič konkretnega.

  • 08:18 22. April 2022.

    Golob se uradno ni testiral! Zakaj?

  • 07:54 22. April 2022.

    Če sem čisto pošten, mi gre na bruhanje, ko gledam to sluzasto faco z zamaščenimi lasmi, kako nervozno se izmotava …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.