"Ko sem prebral članek o mariborski aferi, ki ga je objavil rimski tednik Espresso, sem osupnil. Nikogar ne bi obtoževal. A vendar nekdo je odgovoren. Vse skupaj je bilo zastavljeno preveč megalomansko, zunaj specifičnega poslanstva Cerkve, pa premalo premišljeno," je v intervjuju za časnik Večer zatrdil Rode.

"Nisem mogel verjeti, da je zadeva dobila take razsežnosti in postavila slovensko Cerkev v tako čudno luč," je dodal.

"Pesimizem je odveč"
Nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit je ob 20. obletnici osamosvojitve dejal, da so posebno na začetku neke dobe, kot je izbojevanje državne neodvisnosti, pričakovanja močna in v resnici nerealna. Prepričan je, da je v tem trenutku potrebna treznost ter dobri trdi realizem slovenskega človeka, ki ve, kaj je mogoče in kaj ni.

Pesimizem je po njegovih besedah odveč. Zdaj je treba sprejeti resničnost takšno, kot je, in vztrajno ter s pridnim delom izboljšati razmere. "Potrebna nam je vera vase, življenjski pogum, ki ga je slovenski človek neštetokrat pokazal v zgodovini. Vse to. A naj se tudi vladna ekipa potrudi, da opravi svoj posel pošteno in odgovorno," je poudaril.

Problem verske izobrazbe
Ključni problem odnosov med Cerkvijo in državo je po njegovem mnenju verska izobrazba v našem šolskem sistemu. Poudaril je, da gre "za vprašanje naše kulturne in evropske identitete, za vprašanje, kaj smo in kaj hočemo biti".

Rode je dejal, da ne ve, zakaj Slovenija ni izkoristila priložnosti za obisk Benedikta XVI. ob evharističnem kongresu v Celju in beatifikaciji Alojzija Grozdeta. "Prihodnja priložnost bi lahko bila beatifikacija škofa Gnidovca, a so težave s čudežem. Polovica zdravnikov iz komisije trdi, da je ozdravljenje neke gospe iz bližine Ljubljane naravno nerazložljivo, druga polovica pa je nasprotnega mnenja. Verjetno bo treba čakati na drugo priložnost," je pojasnil Rode.

Propad krščanskih narodov
Odvračanje od krščanstva in odklanjanje vrednot, ki so v temelju evropske civilizacije, najbrž napoveduje propad krščanskih narodov, ocenjuje Rode. "Da mediji, tudi slovenski, z nekakšnim zlobnim veseljem in škodoželjnostjo ugotavljajo umiranje krščanstva, veliko pove o evropski psihi in o volji do življenja evropskega človeka," je poudaril.