Nova socialna zakonodaja je tiste Rome, ki so v krškem naselju Kerinov Grm odkupili zemljišča, na katerih imajo hiše, pri socialnih prejemkih udarila po žepu. Preostali, ki zemljišča odkupujejo po obrokih in v zemljiško knjigo še niso vpisani kot lastniki, so se zato odločili, da obrokov ne bodo več plačevali, nam je povedal Moran Jurkovič, romski občinski svetnik.

Lastniki so kaznovani

"Zdaj so nagrajeni tisti, ki se niso odločili za nakup, saj socialne pomoči še naprej prejemajo v polnem znesku, lastniki hiš, ki po velikosti presegajo določen cenzus, pa so kaznovani," pravi Zdravko Pilipovič, na Občini Krško odgovoren za področje investicij in Rome.

Devet lastnikov parcel v Kerinovem Grmu je te že odkupilo, 17 pa je še takšnih, ki nakup zemljišča plačujejo po obrokih. "Odkupi so stekli odlično, zdaj pa se bojim, da smo jih zaključili, čeprav je na voljo še 17 prostih parcel in osem takšnih, na katerih objekti že stojijo," ugotavlja Pilipovič.

Na Mestni občini Novo mesto (MONM), kjer se prav zdaj pripravljajo na odkupe zemljišč v naselju Žabjak, da bi jih nato prodali Romom, se zavedajo, da nastala situacija za njihove namere ni spodbudna. "Takšni parcialni ukrepi, kot je nova zakonodaja, ki je težko zaposljivim Romom vzela vir preživljanja, negativno vplivajo na reševanje romskega vprašanja," pravijo v uradu za kulturo, zdravstvo in socialo.

Nazaj na stara pota

Da se bodo zaradi bistveno manjših socialnih prejemkov Romi vrnili na stara pota beračenja in kraj, tako kot Jurkovič meni tudi Dušica Balažek, novomeška romska svetnica. "Ko bodo lačni, in to bo kmalu, se bo kriminaliteta znova povečala," opozarja Balažkova.

Prepričana je, da bi se večina Romov zaposlila, če bi le dobila delo. Reševanje teh težav tako Balažkova kot MONM vidita predvsem v intenzivnem zaposlovanju Romov v javnih, socialnih podjetjih, ki bi se ukvarjala na primer s predelavo in zbiranjem odpadkov, pri čemer pričakujejo pomoč vlade.