Poslanec SD in nekdanji premier Anton Rop je bil pred leti na vodstvenih mestih Kada in Soda. Drugi vabljeni, Milan Cvikl, se je opravičil in ga bodo vnovič povabili 18. marca. Rop je bil med marcem 1993 in junijem 2000 predsednik upravnega odbora Soda, v začetku leta 1997 pa štiri mesece tudi direktor Kada. V tem času so bili prodani državni deleži v približno 700 podjetjih oziroma v 20 podjetjih med tistimi, ki so predmet preiskave parlamentarne komisije, je povedal predsednik komisije Branko Marinič (SDS).

Rop: Ravnali smo gospodarno
Od Ropa je tako želel izvedeti, ali so v tistem času pri upravljanju Soda, ki je leta 2004 izkazal 250 milijard tolarjev primanjkljaja, ravnali kot dober gospodar. "Ravnali smo gospodarno in v primerjavi s to vlado neverjetno racionalno," je odvrnil Rop, ki na vprašanja članov komisije sprva sicer ni želel odgovarjati, saj – kot je dejal – ni "prepričan, ali so dovolj kredibilni, da bi jim odgovarjal". "Obstaja velika verjetnost, da boste prikrili največje oškodovanje državnega premoženja doslej," je pojasnil Rop in vprašal, zakaj na sejo komisije ne vabijo tudi tistih, o katerih je mogoče javno slišati, da so se dogovarjali o prodaji delnic Mercatorja, denimo predsednika vladeJaneza Janšo ali ponovno nekdanjo državno sekretarko Andrijano Starina Kosem.

Odgovor na to vprašanje je Rop najprej postavil kot pogoj, da sploh odgovarja na vprašanja članov komisije, po Mariničevem opozorilu, da je po zakonu o parlamentarni preiskavi dolžan odgovarjati, pa povedal, da je bil upravni odbor Soda pristojen odločati le o prodaji deležev v vrednosti nad določenim zneskom. "O prodaji deležev pod določeno mejo upravni odbor Soda ni odločal in za to ni bil pristojen, torej je vaše vprašanje brezpredmetno," je Rop odgovoril Mariniču, ki je glede prodaje deležev v 20 podjetjih s seznama preiskovalne komisije dejal, da so bili prodani neposredno in brez konkurenčnih ponudb.

Tudi o Leku
Marinič je Ropa povprašal tudi o prodaji nekaj več kot četrtinskega deleža v Leku, do katere je prišlo v drugi polovici leta 2002, ko je bil že minister za finance. Prodaja je bila izvedena bliskovito v dveh mesecih, je dejal Marinič in ocenil, da je bila prevzemna premija prenizka. "V moji sobi ni bilo nobenih pogovorov o prodaji," ga je zavrnil Rop in vnovič opozoril na prodajo Mercatorja, spomnil pa je, da sta sklada Lekove delnice prodala po ceni 105.000 tolarjev, medtem ko so na borzi kotirale pri vrednosti od 50.000 do 60.000 tolarjev. "Povedal ni nič od tega, kar smo želeli izvedeti," je v izjavi za javnost po koncu Ropovega zaslišanja komentiral Marinič. Člani komisije so po njegovih besedah od Ropa pričakovali konkretne odgovore glede konkretnih prodaj deležev v omenjenih 20 podjetjih, zdaj pa se bodo morali pač "opreti na dokumentacijo, ki jo imajo na voljo, in iz tega sklepati".