Globalni indeks miru

Globalni indeks miru je letos že tretje zaporedno leto za skupino Vizija človeštva pripravil Inštitut za ekonomijo in mir v Washingtonu v sodelovanju z londonskim inštitutom Economist Intelligence Unit. Na podlagi 23 kriterijev je bil indeks izmerjen v 144 državah. Med kriteriji so med drugim število vojakov države v mirovnih operacijah, spoštovanje človekovih pravic, prodaja orožja v tujino in odnosi s sosednjimi državami.

Naziv najbolj miroljubne države si je letos prislužila Nova Zelandija, ki je s prvega mesta izrinila Islandijo. To je po mnenju Inštituta za ekonomijo in mir, ki je izpostavil vpliv gospodarske krize na varnost, pokazatelj tega, kaj kriza povzroča v najbolj miroljubnih državah – Islandija je bila namreč po bankrotu priča nasilnim protestom.

Uvrstitev držav se je od prve objave leta 2007 le malo spremenila. Skandinavske in evropske države še vedno zasedajo vodilna mesta, države, ki jih najeda nasilje, kot sta Afganistan in Somalija, pa so se vnovič znašle pri dnu. Zadnje mesto je tudi tokrat zasedel Irak.

Slovenija, ki je lani zasedala 16. mesto, se je letos bistveno povzpela in si s Finsko deli deveto mesto na lestvici. S tovrstno uvrstitvijo je postala tudi najbolj miroljubna država v Srednji in Jugovzhodni Evropi, najbolj miroljubna država med novimi članicami EU in med državami nekdanje Jugoslavije.

Pri ocenah od ena do pet, pri čemer ena pomeni "najbolj miroljuben", si je Slovenija najvišje ocene med drugim prislužila pri številu umorov na sto tisoč prebivalcev, številu zaprtih ljudi, stopnji nasilnega kriminala in spoštovanju človekovih pravic. Oceno dve je med drugim dobila pri odnosih s sosednjimi državami in verjetnosti nasilnih protestov, oceno tri pa le pri vojaški razvitosti.