Precepljenost pri nas je zelo nizka, po ocenah okrog 10 odstotkov. V Sloveniji je cepljenje proti KME obvezno za vse tiste, ki so pri svojem delu ali pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom KME.  S cepljenjem je priporočljivo pričeti v zimskih mesecih, tako da dobi oseba prva dva odmerka v razmaku enega meseca še pred začetkom aktivnosti sezone klopov. Nato sledi tretji odmerek v obdobju od devet do 12 mesecev po drugem odmerku. Prvi poživitveni odmerek sledi nato po treh letih, naslednji poživitveni odmerki pa si sledijo na pet let.

V zadnjih letih je bilo razdeljenih okrog 50 tisoč odmerkov letno. Po podatkih iz leta 2003 je bila Slovenija med 13 evropskimi državami s 13,6 primeri na 100 tisoč prebivalcev na tretjem mestu po pojavljanju KME, za Litvo (22) in Latvijo (15,7). V Avstriji, kjer se je delež precepljenega prebivalstva proti KME v zadnjih letih zvišal na 87 odstotkov, je znašala pojavnost bolezni le 1,1 primera na 100 tisoč prebivalcev.

Bolezen, ki lahko pusti trajne posledice
KME je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa, bolezen pa poteka v dveh fazah. Prva faza se začne približno sedem dni po vbodu klopa s simptomi, podobnimi gripi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Po obdobju od nekaj dni do treh tednov pri večini bolnikov sledi visoka temperatura, močan glavobol ali celo nezavest, pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). Bolezen lahko na bolnikih pusti trajne posledice. Pojavljajo se lahko glavoboli, zmanjšana je lahko delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pojavi se lahko omrtvelost udov, pa tudi ohromelost. Pri enem do dveh odstotkih odraslih je bolezen lahko tudi smrtna.