"Črv je reklamo nalepil vsem mojim prijateljem, katerih ime se začne na črko a ali b," pravi uporabnik, ki ga je po odkritju neprostovoljnega reklamiranja čakalo veliko pojasnjevanja.
Ali so s tovrstnim oglaševanjem seznanjeni, smo vprašali tudi omenjeno slovensko pornostran. Tam so nam pojasnili, da na Facebooku ne oglašujejo, saj ta ne dovoli oglaševanja strani za odrasle. Glede črva pa so zapisali, da je možno, da so stran oglaševali uporabniki.
Hekali za konzolo
Stran je namreč razpisala nagradno igro, v kateri je glavna nagrada Microsoftova konzola Xbox 360. V igri zmaga tisti, ki na njihovo spletno stran pripelje največ uporabnikov.
Na spletni strani so nam zagotovili, da bodo uporabnika, ki se je posluževal črva in tako za oglaševanje brez njihove vednosti uporabljal profile ljudi s Facebooka, nemudoma diskvalificirali.
Pritožba ni prva
"Obveščeni smo bili o reklami, ki se je razpošiljala po elektronski
pošti in je naslovnika vabila k obisku z nagradnimi igrami," so nam glede omenjene spletne strani povedali na Slovenskem centru za posredovanje pri omrežnih incidentih Si-Cert. O črvu, pravijo, še niso bili obveščeni.
"V primeru, ki smo ga obravnavali (reklamiranje po elektronski pošti
oziroma spam) gre lahko za kršitev slovenske zakonodaje, zato smo prijavitelju svetovali prijavi na Tržni inšpektorat RS in Agencijo za pošto in
elektronske komunikacije," pravijo na Si-Cert.
Glede virusnega marketinga, torej vodenja reklamne kampanje na način spodbujanja uporabnikov, da širijo reklamo, pa so nam povedali naslednje: "Tak primer pa smo obravnavali že pred leti, ker se nam je zdel tak način nekako bypass zakonskih prepovedi nenaročenega oglaševanja. No, takrat smo pridobili mnenje, da je tak način dovoljen, saj sam naslovnik reklame potem zaradi obljubljene nagrade pristane na to, da spletno mesto reklamira svojim znancem. Torej ne gre za zlorabo identitete, saj se posameznik strinja, da posreduje reklamo."
Policija: tudi črv ni kazniv
"Na splošno velja, da lahko govorimo o sumu kaznivega dejanja, če je črv/virus/škodljiva koda ali podobno posledica neupravičenega vstopa v uporabnikov sistem (računalnik, e-mail, Facebook profil). Storilec mora vdreti v sistem (lahko tudi s pomočjo teh črvov/virusov ipd.), da lahko primer obravnavamo kot uradno pregonljivo kaznivo dejanje," so nam povedali na policiji.
Zgolj okužen računalnik ne zadostuje tem zakonskim kriterijem, dodajajo.
"V konkretnem primeru gre verjetno za nekakšen avtomatizem pošiljanja, ki niti ne zahteva vpletenosti/dejavnosti neke osebe/storilca in se je konkretni uporabnik lahko okužil pri obisku neke spletne strani ali prek priponk v e-pošti. Takih primerov je seveda veliko, zato je najpreprosteje, da se pred njimi zaščitimo s protivirusnimi programi in take okužbe s temi programi tudi saniramo," še pravijo na policiji.