Kot je dejal hrvaški predsednik na mednarodnem simpoziju o kakovosti in procesnem upravljanju, slovenskega stališča, da se mejno vprašanje rešuje z mediacijo, ni pričakoval zato, "ker so nam Slovenci ob osamosvajanju sami rekli, da bomo vprašanje meje rešili po načelu mednarodnega prava". Glede vstopanja Hrvaške v EU je s svojimi besedami potrdil izjavo premierja Iva Sanaderja, da Hrvaška lahko čaka, saj se drži določenega načela, in zaradi Slovenije ne bo postala izolirana. " Če nas bodo blokirali zaradi enega dvostranskega spora, lahko počakamo. To pomeni, da se lahko na eni strani pogajamo z Evropsko unijo, na drugi pa s Slovenijo urejamo dvostranski spor," je povedal Mesić

	Ne moremo razpravljati o tem vprašanju tako, da slovenski parlament sprejme odločitev, da je meja Piranskega zaliva na naši obali. V tem primeru bi morali Hrvati plavati s potnim listom v žepu. Tako pa je malce težje plavati. Stipe Mesić

Po mnenju Mesića bo v tem sporu treba sprejeti določena načela in težavo potem reševati. "Ta spor lahko rešimo tako, da ga zamrznemo, lahko pa ga rešimo na sodišču, kar pa se je treba dogovoriti. V nobenem primeru pa ne more slovenski parlament odločiti, da je meja Slovenije v Piranskem zalivu na naši obali," je dejal Mesić in dodal, da želi Hrvaška vstopiti v EU in končati pogovore. Če pa Evropa Slovenije ne bi mogla prepričati o določenih načelih, je Hrvaška pripravljena počakati tudi dlje.

Glede na to, da se od Hrvaške zahteva, da ne prejudicira meje, je treba po besedah Mesića to zahtevo v prvi vrsti nasloviti na Slovenijo, katere parlament je sprejel odločitev, da je meja Slovenije na hrvaški obali Piranskega zaliva. To odločitev mora Slovenija umakniti, da bi bili pogovori med državama sploh mogoči, je dodal.

Lojze Peterle je dejal, da Slovenija ni edina, ki ovira Hrvaško na poti v EU. © BOBO

Peterle: Hrvaško blokirajo tudi drugi
Da Slovenija ni edina, ki blokira hrvaški vstop v EU, pa je dejal evropski poslanec Lojze Peterle v pogovoru za hrvaški tednik Globus. Poudaril je, da ni imel v mislih le glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Sergea Brammertza, ki poleg Slovenije blokira hrvaška pogajanja z EU. Ni pa razkril, kdo so ostali. Pri reševanju spora po njegovem mnenju ni težavna uporaba mednarodnega prava, temveč to, da ni bilo soglasja glede načela pravičnosti. "Po dogovoru Janša-Sanader na Bledu in v komisiji, ki je delovala leto in pol, se nam ni uspelo dogovoriti o okviru za delovanje omenjenega sodišča oziroma kaj je predmet spora," je dejal Peterle in dodal, da če ni dogovora glede izhodišč, je omenjeno sodišče zanj "mrtva črka na papirju".

Zavod 25. junij: Brez umika brez članstva
Slovenija naj tuje sogovornike odkrito seznani z dejstvom, da Hrvaška brez umika z zasedenega ozemlja in morja ne bo mogla vstopiti v EU, je pozval direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik in ocenil, da bi imela skupna izjava Slovenije in Hrvaške, ki jo je predlagal evropski komisar Olli Rehn, težo le, če bi Hrvaška hkrati izvedla ta umik.