Predkazenski postopek v primeru nezakonitega zakopavanja odpadkov v Kostakovem Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad še vedno poteka. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nadaljuje zbiranje obvestil, pregled zasežene dokumentacije in elektronskih podatkov ter druge naloge, postopek pa usmerja Specializirano državno tožilstvo. Medtem na Ministrstvu za okolje in prostor napovedujejo preverjanje sistemskih pomanjkljivosti in pripravo strokovnih izhodišč za spremembe zakonodaje.

Zgodba o nezakonito zakopanih odpadkih se vleče od leta 2022, ko sta policija in tožilstvo prejela prve anonimne prijave. V zadevo sta se vključila okoljski inšpektorat in policija.

Inšpekcijski nadzor je potrdil, da je bilo na deponiji nezakonito zakopanih vsaj 2900 kubičnih metrov odpadkov. Kostak jih je moral izkopati in jih primerno obdelati. Oktobra lani je NPU v povezavi z zadevo izvedel 13 hišnih preiskav. Po podatkih iz sodne odredbe so bile te odrejene za prostore družbe Kostak, ki so jih uporabljali štirje tedanji zaposleni, pa tudi za njihova zasebna bivališča in avtomobile.

Osumljeni so bili tedanji predsednik uprave Miljenko Muha, član uprave Jože Leskovar, direktorica sektorja za ravnanje s surovinami Jožica Stegne in vodja centra za ravnanje z odpadki Martin Baznik. Peta osumljena je bila Mojca Križe, tedanja inšpektorica na inšpektoratu za okolje, ki jo kriminalisti sumijo pomoči pri omenjenih kaznivih dejanjih.

Iz skoraj 280 strani dolge sodne odredbe izhaja sum, da so zaposleni koordinirano nezakonito zakopavali odpadke, pri tem vedeli, da je takšno ravnanje nezakonito, in ga skušali prikriti. Kriminalisti sumijo tudi, da so omenjena dejanja podjetju prinesla 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Muha dajal navodila Leskovarju in Stegnejevi, ki naj bi nato organizirala prirejanje dokumentacije, tako da je bila na papirju prikazana obdelava odpadkov. Delavce, ki so zakopavali odpadke, naj bi na terenu po navodilu nadrejenih vodil Baznik.

Osumljeni v času trajanja kriminalistične preiskave zadeve ne želijo komentirati. V Kostaku so do zdaj zanikali, da bi nezakonito zakopavali odpadke. Tudi Križe je prek odvetnice zavrnila kakršnokoli odgovornost in navedla, da so očitki iztrgani iz konteksta.

Ministrstvo: Primer bomo obravnavali tudi sistemsko

Na Ministrstvu za okolje in prostor so ob primeru Kostaka napovedali preverjanje morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi podobna ravnanja v prihodnje čim učinkoviteje preprečevali.

Ministrica je strokovnim službam že naložila pripravo strokovnih izhodišč za spremembe zakonodaje, s katerimi želijo dodatno okrepiti odgovornost povzročiteljev okoljskih obremenitev. "Izhodišče ministrstva je jasno: okoljska odgovornost mora slediti povzročitelju, stroškov posledic zasebnega ravnanja pa ni dopustno samoumevno prenašati na državo in davkoplačevalce," so pojasnili na ministrstvu.

Kot dodajajo, mora imeti država učinkovite mehanizme, ki preprečujejo, da bi posamezniki ali podjetja ustvarjali okoljska bremena, nato pa bi zaradi prenehanja dejavnosti, insolventnosti ali stečaja stroški sanacije ostali državi in s tem davkoplačevalcem.

Strokovne službe bodo zato preverile obstoječe mehanizme okoljske odgovornosti in možnosti njihove okrepitve. Konkretne zakonodajne rešitve bo ministrstvo predstavilo po zaključeni strokovni in pravni presoji.

Več nadzora in boljša sledljivost odpadkov

Ministrstvo ob tem nadaljuje aktivnosti za izboljšanje sledljivosti tokov odpadkov, nadgradnjo evidenčnih in poročevalskih sistemov ter krepitev nadzora nad izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki.

"Bolj kakovostni, medsebojno povezani in pravočasno dostopni podatki pristojnim organom omogočajo učinkovitejše ugotavljanje, od kod odpadki prihajajo, kdo jih je prevzel, kako se z njimi ravna in kje končajo," poudarjajo.

Prav sledljivost tokov odpadkov ministrstvo izpostavlja kot enega ključnih elementov učinkovitejšega nadzora. Cilj je sistem, v katerem so tokovi odpadkov čim bolj sledljivi, postopki transparentni, pristojnosti jasno določene, ugotovljene nepravilnosti pa vodijo do učinkovitega ukrepanja.

Načrtujejo nadaljevanje digitalizacije postopkov, izboljševanje kakovosti in povezljivosti evidenc ter dostopnosti relevantnih podatkov pristojnim organom.

Kaj pa nadzor nad inšpektorji?

Primer Kostaka odpira tudi vprašanje nadzora inšpekcijskih postopkov, saj je med osumljenimi tudi tedanja okoljska inšpektorica Mojca Križe, ki jo kriminalisti sumijo pomoči pri omenjenih kaznivih dejanjih.

Na ministrstvu poudarjajo, da inšpekcijski organi svoje postopke vodijo samostojno in v skladu z zakonskimi pooblastili. Njihova strokovna in postopkovna neodvisnost mora biti po njihovem mnenju ohranjena.

Naloga ministrstva je zagotavljati sistemske pogoje, v katerih lahko nadzorni organi svoje naloge opravljajo učinkovito. Zato si prizadevajo za krepitev institucionalnih zmogljivosti nadzornih organov, boljšo izmenjavo informacij med pristojnimi institucijami ter učinkovitejšo uporabo podatkovnih, analitičnih in informacijskih orodij za prepoznavanje tveganj in morebitnih nepravilnosti, so še poudarili v odgovoru za Žurnal24.

Pri primerih, kjer obstaja sum hujših ali organiziranih kršitev, zgolj upravni oziroma inšpekcijski nadzor po pojasnilih ministrstva ni nujno zadosten. Ključno je učinkovito sodelovanje in izmenjava informacij med inšpekcijskimi organi, policijo, tožilstvom in drugimi pristojnimi institucijami.

"Cilj ministrstva pri tem ni poseganje v samostojnost inšpektorjev, temveč sistem nadzora, ki je neodvisen, strokoven in hkrati dovolj učinkovit, da ugotovljene kršitve pripelje tudi do dejanske odprave nepravilnosti," so zapisali.

Ministrstvo ne izključuje preverjanja ravnanja posameznikov

Na ministrstvu poudarjajo tudi pomen transparentnosti in sledljivosti, ne le pri nadzoru podjetij, ampak tudi pri preverjanju delovanja institucij.

Če se v konkretnem primeru pojavijo sumi nepravilnosti pri ravnanju kateregakoli udeleženca, jih je treba preveriti v za to predvidenih postopkih. Ministrstvo, kot so zapisali, ne bo prejudiciralo odgovornosti posameznikov, prav tako pa ne bo vnaprej izključevalo preverjanja ravnanja katerekoli ravni ali odgovorne osebe, če bodo ugotovitve pristojnih organov za to pokazale ustrezno podlago.

"Pri ugotovljenih kršitvah morajo slediti ukrepi in sankcije, ki jih določa zakon, pri najtežjih oblikah ravnanja pa tudi kazenskopravni pregon," so navedli.

Ob tem opozarjajo, da lahko najhujše oblike nezakonitega ravnanja z odpadki presežejo okvir upravnih in inšpekcijskih postopkov ter pomenijo okoljsko kriminaliteto. Takšni primeri zahtevajo tudi ukrepanje organov odkrivanja in pregona ter pravosodnih organov.

Evropska unija je prav zaradi potrebe po učinkovitejšem odzivu na najtežje okoljske kršitve sprejela novo Direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja, ki krepi pravni okvir za pregon okoljske kriminalitete.

Predkazenski postopek v primeru Kostaka medtem še poteka. NPU nadaljuje z zbiranjem obvestil, pregledom zasežene dokumentacije in elektronskih podatkov ter drugimi nalogami. Po zaključku predkazenskega postopka bo o svojih ugotovitvah z ustreznim aktom obvestil pristojno državno tožilstvo.

dezurni@styria-media.si