Novomeški kriminalisti še vedno iščejo požigalca novogradnje brežiškega sodnika Almirja Kurspahića novembra 2024, sojenje Jerneju Hribšku (na fotografiji), ki mu je v času požara začel groziti, pa se približuje koncu. Na včerajšnji obravnavi je spet zatrjeval, da elektronske pošte ni pošiljal on.

Foto: D. M. Jernej Hribšek Nasilen do matere

Predsednik okrajnega sodišča Kurspahić je julija 2021 Hribška zaradi nasilja nad materjo obsodil na pogojno zaporno kazen. Štiriinštiridesetletni Ljubljančan mu je to očitno zameril.

V noči na predlanski 7. november je zgorela hiša, v katero se je Kurspahić z ženo in otrokoma nameraval vseliti v naslednjih dneh, še isti večer pa je na brežiško policijsko postajo prispelo prvo elektronsko sporočilo: "A je dobu Kurspahić po pič...?" Kot rečeno, Hribšek ni osumljenec v zvezi s požigom.

Do 24. novembra se je nabralo vsega skupaj 25 e-mailov. Osmega novembra: "Do konca življenja ne bo živel mirno!" Enajstega novembra: "V mestu Brežice, kjer je bilo v Jugi vedno srbsko prebivalstvo, danes tu živijo njihovi sinovi Srbi, kjer ima vsako leto koncert Ceca, žena Arkana, največji Srboljub v moderni zgodovini, ki se je rodil v Brežicah in v njegovo čast pride Ceca vsako leto, pride sodit bosanec Almir! Čudno, da ni izbral, da gre sodit v Beograd... in da je predsednik!"

V kratkem ne boš več sodil

Prav tako 11. novembra, 20 minut kasneje: "Samo še ena bedarija od balije Almirja, pa bodo gorele vse bosanske hiše v Brežicah!" Petnajstega novembra: "Eee, moja balija brežiška, nemaš toliko kreveta u zatvoru, koliko nas ima protiv tebe!!!" Šestnajstega novembra: "Kurspahić, vse se vrača, vse se plača. Vedno! Nema džabe ni kod stare babe." In tako naprej, do zadnjega sporočila: "Oooo, balija, nečeš više sudit u kratkom!"

Hribšek, obtožen preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi ter oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, je na predobravnavnem naroku junija lani zanikal krivdo. Če bi jo priznal, bi pristal na ne najbolj milostno ponudbo tožilca Mitje Gregorca, osem let zapora.

Prenašal je samo ljudske govorice

"Kurspahiću se nisem maščeval, ker se nisem imel za kaj, saj me je obsodil na pogojno kazen in torej pustil na svobodi. Te grožnje so bile samo prepisane besede ljudi, ki se govorijo na ulici," je takrat povedal, sodnici Ireni Škulj Gradišar pa ni znal razložiti, zakaj jih je pošiljal: "To je dobro vprašanje, ki si ga zastavljam tudi sam in še nisem našel odgovora." Prav tako ni znal pojasniti, zakaj je pošto naslavljal na policijo: "Ne vem, to je bila hipna odločitev. Če bi se Kurspahiću hotel maščevati, bi jo poslal na sodišče."

Decembra lani pa je nenadoma obrnil ploščo. Zatrdil je, da sporočil ni pošiljal on, njegov zagovornik, odvetnik Peter Možina, pa je dodal, da ni dokazov, da je bil njegov klient edini uporabnik spornih elektronskega naslova in telefonske številke.

Za to dam živo ali mrtvo glavo

Sodnica je zato včeraj zaslišala dva novomeška kriminalista. Aleksander K. je povedal, da so jim je na podlagi sodne odredbe z Googlea sporočili, da je bil elektronski predal ustvarjen 27. aprila 2010 v Sloveniji, kreator pa je navedel rojstni datum, enak Hribškovemu. E-mail, ki je omogočal obnovitev morebiti pozabljenega gesla, je vseboval ime Nejc Hribšek: "Iz podatkov je razvidno, da je ta kreator uporabljal več predalov. S telefonom samsung A10 je bilo nazadnje dostopljeno 30. novembra 2024."

Po besedah kriminalista obvodi s pošiljanjem prek hot spotov niso mogoči: "Operater zabeleži izvirno napravo, ki vstopa v elektronsko storitev." Hribšek mu je ugovarjal, da so pri operaterju A1 povedali drugače, nazadnje pa poudaril: "Dokazati hočem, da sporočila niso bila poslana iz zaseženega telefona. Za to dam živo ali mrtvo glavo, 100-procentno."

Po požaru dobil varovanje

Drugi kriminalist, Jože K., je sestavil kazensko ovadbo zoper Hribška in sodeloval pri njegovi identifikaciji v Ljubljani. Poleg tega je 27. novembra predlani sodnika Kurspahića, ki so mu takoj po požigu zagotovili varovanje, seznanil z grožnjami, prispelimi na brežiško policijsko postajo.

Obravnava se bo februarja nadaljevala z zaslišanjem še enega kriminalista, ki je analiziral elektronske podatke, nato pa se utegne zaključiti.