To je za Radio Slovenija potrdil član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje Roman Košir. Kot je dejal, so se za to odločili na podlagi analize obremenitve in dejanskih zmožnosti na vseh urgentnih točkah po Sloveniji, ki so odprte. Gre za male zdravstvene domove, kjer pa zdravnik z ekipo lahko velikokrat zgolj prepelje življenjsko ogrožene bolnike v bolnišnico.

"Ugotovili smo, da bi vendarle lahko naredili ta sistem drugačen in ga optimizirali. Problem dežurnih služb in tega zapiranja je tudi problem dejanskega zaposlovanja osebnih zdravnikov. To sledi strahu po pomanjkanju sredstev, po kompenzaciji sicer nizke plače družinskih zdravnikov in to je bil velik in izjemen upor, ki se je prenesel na lokalne skupnosti, na politični nivo," je dejal Košir ob robu mednarodnega simpozija o urgentni medicini.

Dodal je še svoj občutek, da "smo si s tem vsi skupaj dali eno klofuto in da bo to vendarle za bolnike v sedanjem sistemu prinašalo kar precej težav". Ob tem je opomnil, da je Slovenija v preteklosti gradila bolnišnice in zdravstvene domove drug poleg drugega, in sta tako dve urgentni službi delovali le nekaj 100 metrov narazen, namesto da bi bilo vse združeno pod eno streho. Za 10 novih urgentnih centrov in 10 pridruženih zdravstvenih domov, ki so si vlizu, bo sedaj vendarle drugače in se bo dežurna služba opravljala z enotnega mesta, povzema STA. 

Namesto zdravnika in opreme le ena sestra

Drugače pa bo pri manjših satelitskih urgentnih centrih, kjer bodo dodali triažno sestro, da bo vedno nekdo v ambulanti, ne bo pa to v pravem organizacijskem pomenu satelitski urgentni center z bodočimi urgentnimi zdravniki, z nadzorovano opremo.

A je bilo v javni razpravi doseženo "tako negativno mnenje o novemu pristopu k urgentni medicini, da tega ta trenutek ne moremo narediti", je pojasnil Košir, ki upra, da bodo čez čas vendarle nastopile spremembe.