"Uslužbenci notranjega ministrstva, ki so delali v postopkih izdajanja odločb izbrisanim, so bili v preteklosti deležni šikaniranja, zato smo jih želeli zaščititi," je dejala notranja ministrica Katarina Kresal. Kot je pojasnila, preiskovalni komisiji DZ o štetju tako imenovanih izbrisanih zato tudi niso posredovali imen in priimkov teh uslužbencev.

Ravno zaradi sodelovanja v omenjenih postopkih so bili ti uslužbenci po besedah Kresalove deležni mnogih pritiskov, ki so se kazali tako v telefonskih klicih kot v razbijanju vetrobranskih stekel na avtomobilih.

"Kresalova krši zakon"
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal z zavračanjem zahteve komisije po predložitvi ustreznega gradiva krši 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi in onemogoča izvajanje preiskave, je po današnji seji komisije za štetje izbrisanih povedal predsednik komisije Robert Hrovat (SDS).

Tehnične spremembe

Glede razlik v štetju izbrisanih je Kresalova povedala, da reševanje tega problema traja že 17 let. V vmesnem času je po njenih besedah prihajalo tako do reorganizacije znotraj ministrstva kot tudi do spremembe v upravljavcih posameznih baz, vmes pa so bili tudi urejeni posamezni registri.

Zahtevali več podatkov
Hrovat je povedal, da je komisija 13. julija na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) poslala zahtevo za poročilo o izvajanju odločb izbrisanim, za statistične podatke o številu izdanih, vročenih in nerešenih zadevah v zvezi z izdajanjem odločb ter za seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih v zvezi z dajanjem odločb.

Da ne bi bilo dodatnih pritiskov
Ministrica je sklep po besedah predsednika komisije zavrnila. O zahtevi komisije, da MNZ predloži seznam uslužbencev, je namreč zapisala, da poimenskega seznama ni priložila, da se teh oseb ne bi ponovno izpostavljalo dodatnim pritiskom, je pojasnil Hrovat. Poudaril je, da je to za komisijo nesprejemljivo, ker se s tem ovira njeno delo.

Se je kdo zmotil pri štetju?
Naloga komisije je sicer med drugim ugotoviti, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2003 in letos. Med štetjema je namreč po navedbah predlagateljev (to so bile poslanske skupine SDS, SNS in SLS)  občutna razlika. Število izbrisanih je po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka od leta 2003 do letos z 18.305 naraslo na 25.701. Sicer pa je bilo po njegovem mnenju neustrezno tudi izvrševanje odločbe ustavnega sodišča.