Reforma trga dela oz. ZDR mora sicer v prvi vrsti ščititi zaposlene, ki so objektivno šibkejše stranke, je na kongresu ZDS ta teden dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Bolj kot reforma trga dela ga skrbi tudi vloga bank. Banke se namreč v primeru težav podjetij pogosto takoj zatečejo k insolvečni zakonodaji, saj je ta pot zanje lažja, manjkrat pa se v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi finančnimi ustanovami odločijo, da na prvo mesto postavijo interes ohranitve podjetja. Sindikati se za spremembe na teh področjih zavzemajo zato, ker v primeru stečajev najkrajši konec vedno potegnejo zaposleni.

Med temami, ki so podcenjene in se prav tako tičejo trga dela, je izpostavil tudi novo industrijsko politiko, ki v Sloveniji ne uživa "pravilnega razumevanja", problematiko zelenih delovnih mest, lesne industrije.

Vrsta problemov se po njegovih besedah začne in konča tudi pri delovanju pravne države. "Konkurenčne prednosti ne sme imeti delodajalec, ki ne spoštuje zakonodaje, to ni dobro. Nič ne pomagajo pravice v zakonodaji, če država ne zagotavlja spoštovanja zakona, ki ga je sprejela," je poudaril.

Reforma ne bo prinesla novih delovnih mest

V zvezi z reformo trga dela oz. ZDR je nato izpostavil, da z njim ne bomo odprli novih delovnih mest. Kot je spomnil, so sindikati leta 2003 pristali na znižanje odpravnin z ene polovice plače na leto na eno tretjino, pa to ni prineslo večjega števila zaposlenih za nedoločen čas.

Tedaj so socialni partnerji skupaj sprejeli tudi možnost odpuščanja iz poslovnih razlogov, kar prav tako ni prispevalo k novemu zaposlovanju in ohranitvi delovnih mest, je spomnil.

Nadaljeval je s spremembami, sprejetimi leta 1996, ko so z željo okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zaposlovanja znižali prispevno stopnjo delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi od tega ni bilo kaj dosti, je dejal.

Kaj predlagajo sindikati?

Po Semoličevih besedah predlagajo, da bi bila plačilna lista izvršilni naslov v primeru, ko delavec ne bi dobil plače, tako da mu ne bi bilo treba tega dokazovati na sodišču. To naj bi pospešilo postopek poplačila.

Sindikati se zavzemajo tudi za spremembe na področju agencijskega dela. Kot je izpostavil prvi mož ZSSS, imamo v Sloveniji trenutno 145 agencij, v celi Italiji pa jih je šest.

Do novih rešitev bi moralo priti pri dajanju koncesij agencijam in pri preprečevanju primerov, ko denimo agencijski delavci vsak mesec dobijo nove pogodbe in se ne morejo izviti iz negotovosti, je dejal. Strinjal pa se je, da je treba tudi pri vprašanju agencijskega dela upoštevati specifike določenih dejavnosti.

Prav tako delojemalci zahtevajo spremembe zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, tako da bi sklad delavcu, ki dva meseca zapored ne bi prejel plače, zagotovil nadomestilo v višini razlike do minimalne plače. Sklad bi nato za izplačani znesek terjal delodajalca, je spomnil Semolič.

Pojasnil je še, da bi bilo dobro, da se v ZDR vrne staro določbo, po kateri bi imel odpuščeni delavec v primeru, da bi delodajalec znova zaposloval, prednostno pravico.