Če bi bile volitve v nedeljo, bi četrto mesto med strankami zasedli Zares in LDS. Volilo bi ju šest odstotkov vprašanih. Sledili bi jima DeSUS s tremi odstotki ter NSi in SLS, vsaka s po dvema odstotkoma.

Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Nika Toša izračun deležev strank v posameznem bloku kaže, da je levosredinski blok še vedno nekoliko močneje zastopan kot desnosredinski, čeprav je število volivcev desnosredinskega bloka v zadnjih treh letih višje kot v letih od 2001 do 2003.

Pridobila je le SNS
Primerjava s prejšnjim Politbarometrom pokaže, da je v primerjavi s februarjem največ izgubila SD, in sicer dva odstotka. SDS, Zares, LDS in SLS so izgubile vsaka po odstotek, medtem ko podpora DeSUS in NSi ostaja na enaki ravni kot pred dvema mesecema. Edina stranka, ki je v primerjavi s februarjem pridobila, je SNS – pridobila je odstotek in se povzpela na tretje mesto na lestvici priljubljenosti strank.

Manj levoopredeljenih
Pogled na podatke o svetovnonazorski opredelitvi volivcev pokaže, da se je glede na februar delež levoopredeljenih volivcev nekoliko zmanjšal, saj je z 32 odstotkov padel na 27 odstotkov. Na drugi strani se je povečal odstotek desnosamoopredeljenih (z 19 je narasel na 20 odstotkov), medtem ko je delež volivcev, ki se uvrščajo na sredino, ostal na enaki ravni kot februarja (20 odstotkov). Narasel je tudi odstotek neopredeljenih, ki se je s 30 odstotkov dvignil na 33 odstotkov.

Podpora predsedniku
Med institucijami največjo podporo uživa predsednik republike, zaupanje kateremu na lestvici od 1 do 5 dosega povprečno oceno 4,07. Predsedniku države sledijo evro in šolstvo (3,34), Banka Slovenije (3,33), vojska (3,22), EU (3,16) in mediji (3,15). Po anketi ljudje najmanj zaupajo sodiščem (2,6), političnim strankam (2,51) in Cerkvi (2,44).

Po navedbah Nika Toša je visoka povprečna ocena delovanja predsednika rezultat visokega soglasja v ocenjevanju njegovega delovanja, pri čemer v izražanju ocen ni opaziti značilnih razlik med skupinami glede na starost, izobrazbo, zaposlenost, pa tudi glede na strankarske preference.

Z demokracijo enako zadovoljni
Z demokracijo je po anketi zadovoljnih 40 odstotkov vprašanih, kar je enak odstotek kot februarja. Nezadovoljnih z njo je 54 (februarja 52 odstotkov), pet odstotkov vprašanih pa ne ve, ali so zadovoljni ali ne. Po Toševih besedah pogled na odgovore na to vprašanje v daljši časovni retrospektivi pokaže neko "tipiko nihanja v izražanju te ocene", posebno na prvo leto mandata sedanje vlade. "Prvo leto označuje visoko zadovoljstvo ljudi, ki se kaže tudi v višji oceni demokratičnosti razmer, se pa to na prehodu v jesen leta 2005 obrne in nezadovoljstvo narašča," pravi Toš.

Raziskavo Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij opravil med 14. in 17. aprilom, in sicer na vzorcu 813 anketirancev.