"Gre za presenečenje, sploh glede na pretekla merjenja. Anketa Slovensko javno mnenje, ki je bila izvedena letos, je, sicer evtanaziji, kazala podporo. Hkrati smo imeli tudi posvetovalni referendum, kjer se je kazala drugačna slika, zdaj pa imamo očitno drugačno situacijo," je nanizal za STA politolog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Utemeljil je, da vzrok za preobrat tiči v kampanji, v kateri so sodelovali tudi akterji, ki niso bili prijavljeni kot organizatorji. "Govorim o Zdravniški zbornici, seveda tudi o predstavnikih verskih skupnosti in civilne družbe, ki so zelo angažirano in neposredno uspeli pozivati k udeležbi na volitvah. Uspela jim je predvsem mobilizacija desnih oziroma konservativnih volivcev," je pojasnil Banjac.

• Preberite tudi: To je po propadu zakona na referendumu povedal Golob

Opazno je tudi, da se SDS tokrat ni pretirano angažirala, zato ker se je zavedala negotovosti izida. "Ugotovili so, da bodo tukaj težje dobili toliko glasov in mobilizirali toliko ljudi, da bi preprečili uveljavitev zakona," opozarja Banjac. "SDS je delovala bolj iz ozadja kot pa na prejšnjem referendumu, bolj pritajeno, veliko bolj je bila v ospredju civilna družba, vključno z verskimi skupnostmi," je opozoril.

Ob tem dodaja, da je smiselno opozoriti na to, da so bile tudi nove stranke zelo pragmatične in so se držale ob strani. Niti stranka Prerod Vladimirja Prebiliča niti Demokrati Anžeta Logarja se iz taktičnih razlogov nista preveč vmešavali, je opozoril.

Na vprašanje, ali je rezultat tega referenduma tudi napoved izida državnozborskih volitev, pa je Banjac dejal, da lahko pomenijo neko napoved "v smislu, da kažejo zelo, zelo polarizirano oziroma blokovsko strukturo slovenskega političnega prostora". Ob tem dodaja, da se je treba zavedati, da se je ob zadnjem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti prav tako napovedovalo, da bo poraz pomenil počasen zaton koalicije, ampak se to ni zgodilo. Enako pa po njegovem mnenju velja tudi za ta referendum.

Foto: Žurnal24 Mirnčani s podpisi zahtevajo upoštevanje volje, ki so jo izrazili na referendumu

"Mislim, da večjih posledic za vladno koalicijo to ne bo imelo. In v resnici gre za to, da so ljudje v veliki meri prepoznali, da je šlo na referendumu za zelo intimno vprašanje. Gre za pogled različne etike, za to, kako gledamo na življenje, kako razumemo tudi soočanje s koncem življenja," meni. Kljub temu, da je šlo za osebno vprašanje, pa to ne pomeni, da ideološka komponenta ni bila prisotna, še dodaja.

Volivci so na današnjem referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Proti zakonu je namreč glasovalo okoli 53 odstotkov volivcev, hkrati pa je nasprotnikom zakona uspelo doseči zavrnitveni kvorum, kažejo delni neuradni izidi po glavnini preštetih glasovnic.