Scenarijev, zakaj si mladi postavljajo vprašanje o obliki zaposlitve, je veliko. Nekateri mature sploh niso opravili, drugi so opravili le poklicno, medtem ko pri petem predmetu niso bili uspešni, tretji zgolj niso dosegli dovolj visokih ocen, da bi se lahko vpisali na želeno fakulteto.
V vsakem primeru pa je pred njimi leto dni, v katerem si lahko naberejo nove izkušnje in se pripravijo na naslednji, spomladanski rok.
Luknja v zakonu
O fiktivnih vpisih v srednjo šolo z namenom ohranitve statusa je bilo prelito že veliko črnila. Kljub zakonodajnim omejitvam se takšni primeri še vedno pojavljajo, saj mladi ne želijo "izgubiti" leta. Od leta 2013 imajo namreč študenti v času študija možnost le enega ponavljanja oziroma prepisa, če to možnost izkoristijo, pa nimajo več pravice do absolventskega staža. To je eden od ključnih razlogov, da nekateri posegajo po fiktivnih vpisih.
Dijaški status poleg tega prinaša kar nekaj ugodnosti, med drugim obvezno zdravstveno in dopolnilno zavarovanje do 26. leta, delo prek študentske napotnice, subvencioniran prevoz, prehrano in stroške bivanja … Hkrati omogoča večjo fleksibilnost delovnika in bolj svobodno izbiro delodajalca – če mladim služba ne ustreza, lahko brez skrbi poiščejo drugo, saj jim status omogoča vse prej naštete bonitete.
Na drugi strani ima zaposlitev za določen čas svoje prednosti: poleg dopusta in bolniške odsotnosti zaposlenim pripada tudi regres, hkrati pa se jim šteje delovna doba (pri študentskem delu le pokojninska).
Kaj se bolj splača?
Vse našteta dejstva ob odločitvi seveda velja vzeti v obzir, mi pa smo pripravili grob izračun, koliko mladi zaslužijo v enem letu prek študentskega dela in koliko ob zaposlitvi za določen čas.
Najnižja bruto urna postavka za delo dijakov in študentov trenutno znaša 7,34 evra (6,32 € neto). V letu 2025 je 251 delovnih dni, kar pomeni skupaj 2008 ur. Če študent prejema minimalno urno postavko, v enem letu zasluži 14.738,72 € bruto oziroma 12.690,56 € neto.
Če ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, mora plačati 1.204,29 € dohodnine, kar pomeni, da mu ostane približno 11.486 €. Ne smemo pozabiti na šolnino, predpostavimo, da v povprečju znaša 250 evrov.
Za primerljivost z zaposlenimi od tega zneska odštejemo še 20 dni dopusta (1.011 €), tako študentu na koncu ostane približno 10.225 € – ob predpostavki, da je delal vse delovne dni v letu in si ni vzel prostih dni.
Medtem minimalna plača v letu 2025 znaša 1.277,72 € bruto oziroma okoli 930 € neto. V enem letu zaposleni prejme najmanj 15.324 € bruto oziroma 11.160 € neto. Temu znesku je treba prišteti še regres, ki v letu 2025 znaša najmanj 1.341,61 €, kar skupaj nanese 12.501 €.
Letni zaslužek zaposlenega (minimalna plača + minimalni regres): 12.501 €.
Letni zaslužek dijaka, ki dela prek napotnice (minimalna urna postavka, enako število ur): 10.225 €.
Izračun pokaže, da je zaposlitev finančno ugodnejša, medtem ko status dijaka prinaša več fleksibilnosti in socialnih ugodnosti. Odločitev pa je nazadnje odvisna od tega, kaj je posamezniku v tem obdobju pomembnejše.