"Ali misliš, da pričakuje kuverto?" je bil nedavno obupan znanec, ki je iz neznanega vzroka več mesecev čakal na gradbeno dovoljenje. Pristavil je, da se te igre pač ne bo šel. In "gradbeno dovoljenje je splavalo po vodi", mi je povedal zadnjič.

Številni uslužbenci so doumeli, da se jim izplača sedeti na slabo plačanem stolu, ker lahko dodatno služijo s svojim podpisom. Kaj hudega se jim zgodi le, če imajo veliko smolo, da jih slučajno zašpecajo, nato pa ne morejo poskrbeti, da dokazi na policiji izginejo ali pa da tožilec ali sodnik mečkata do zastaranja. Pogosto pa so že zakoni napisani tako primerno, da jim ni mogoče ničesar dokazati. To je ta grozljivi krog, ki poganja slovensko korupcijo.

Filmsko. Tako smo videli, kako je kurir na sodišču za denar zalagal spise o sodnih prekrških. Z "izsiljevanjem" je služil celo sodnik, tožilec pa se je pustil podkupovati. In videli smo, kako je strojepiska s sodišča obveščala dilerje z drogo, da jim sledijo. Na koncu se je celo možem v modrem zgodilo, da so "izgubili" ključno dokazno gradivo.

Ko je na sceno prejšnji petek stopil župan Drolec, se je za hipec zdelo, da bo končno razkrinkal vso mafijo okoljsko-prostorskega načrtovanja in dilov z zemljišči ter bomo doživeli katarzično očiščenje. Pa se (še) ni zgodilo nič.

Edini opravičljivi razlog, da policija ni šla takoj v hišne preiskave, bi bil, da županu že mesece prisluškujejo in so ta teden le navidezno mečkali, da bi se v prisluhe ujele največje ribe; tiste, ki so župana po razkritju prepričevale, naj jih ne izda. A prejšnje akcije policije me ne navdajajo z optimizmom, da je policija takega masterplana v boju s koruptivnimi uradniki sposobna. Se bom pa pustila presenetiti.