V slovenski energetiki bi vsi gradili z državnim blagoslovom, finančno pomočjo ali poroštvom. Razumljivo, kajti država, ki je seveda lastnica proizvodnih in večinsko tudi distribucijskih podjetij, se do proizvodno drage, sindikalno močne in razsipne panoge obnaša pretirano zaščitniško. Že prodor podjetja Gen-I na trg z električno energijo za gospodinjstva bi, ker kupuje in poceni prodaja tujo elektriko, po besedah Janeza Kopača lahko spravil na kolena slovenske elektrarne ... Tu je nekaj hudo narobe.

Cena
Med ogrožene spada Termoelektrarna Šoštanj, steber slovenske energetike, ki ga potrebujemo, a ne takšnega, kot je, in tudi ne takšnega, kot naj bi bil. Franci Križanič, minister za finance, je drugačnega mnenja. Nov blok v Šoštanju ima njegov blagoslov. Križanič, ki je ta projekt podpiral še kot nadzornik HSE, pravi, da bo ta pognal slovensko gospodarstvo, a hkrati ne pove, da tri četrtine stroška predstavlja oprema, ki jo bodo HSE prodali Francozi. Po tem prvi finančnik najprej v ceno električne energije, ki naj bi jo proizvajal ta famozni blok, ne prišteje cene za izpuste. Ko ga o tem povprašamo, pa trdi, da bo vsa evropska energetika nosila isto breme, zato kuponi za izpuste ne bodo vplivali na konkurenčnost projekta. Kdo je tu naiven? A hidroelektrarne ne prodajajo elektrike? A bodo plačevale za izpuste? Seveda ne, ampak po Križaniču bodo očitno morale. Plačevali bomo vsi. In potem je vse povsem preprosto ... Ruše bodo dobile dvorano za curling, zakaj ne bi Šoštanj dobil še enega bloka?