"Z ureditvijo nabrežij in novimi brvmi ter z ekološkimi in energetskimi rešitvami bomo oživili Ljubljanico, da se bodo prvi kopalci na Špici lahko kopali leta 2012," je v predvolilnem programu leta 2006 obljubil Zoran Janković, preden je prvič postal ljubljanski župan. 

Svojo obljubo je ponovil še večkrat, zadnjič ob odprtju novega pristanišča rečne ladjice na ljubljanski Špici pri Grubarjevem kanalu. "Naslednja faza Špice je kopanje v Ljubljanici, tako kot je bilo včasih," je po pisanu medijev dejal lani poleti. 

Povečano število priklopov na kanalizacijo

V Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da so že izvedli številne ukrepe za to, da se bo v Ljubljanici ponovno mogoče kopati. "Med njimi je zagotovo k izboljšanju kakovosti vode največ doprinesla izgradnja manjkajoče kanalizacije na Rakovi Jelši," pojasnjujejo pri MOL. "Za ilustracijo, leta 2006 je bilo na kanalizacijo priključenih 68 odstotkov prebivalcev, zdaj to število znaša dobrih 88 odstotkov vseh prebivalcev."

Dodajajo, da MOL sledi cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo. "Na kakovost kopalne vode v Ljubljanici vpliva tudi izgradnja kanalizacije gorvodno izven meja občine," poudarjajo pri MOL. "V Ljubljanici bomo znova lahko plavali julija 2017. Ljubljanica je bila za kopanje primerna že polovico dni v lanskem letu."

Kopanje v Ljubljanici je sicer z odlokom prepovedal Mestni luški odbor leta 1965. "Od takrat kopanja v Ljubljanici ni dovolil ali prepovedal noben nov zakon," pojasnjujejo pri Javnem zavodu Ljubljana Turizem.

Analiza iz 2015 je pokazala neprimernost

"Napoved g. Jankoviča težko komentiramo, saj ne razpolagamo z vsemi plani in načrti, ki jih v ta namen že izvajajo na MOL," pravijo na Agenciji RS za okolje. "Mikrobiološke analize na več mestih na reki Ljubljanici so bile narejene s strani MOL leta 2015, vendar ti rezultati kažejo, da voda takrat še ni bila primerna za kopanje, saj so bile vrednosti Escherichiae coli in intestinalnih enterokokov presežene."

Dodajajo, da je ustrezna mikrobiološka kakovost vode eden od kriterijev za ustreznost vode za kopanje, potrebno pa je upoštevati tudi vidik varnosti in še ostale kriterije za določitev kopalnih voda.  Foto: Saša Despot špica

Kemijsko stanje dobro, ekološko ne

Na ARSO sicer spremljajo stanje reke Ljubljanice z dveh vidikov in sicer izvajajo redni monitoring ekološkega stanja in monitoring kemijskega stanja, prvo v Ljubljani ne kaže dobrih rezultatov, drugo pa je ustrezno v celotnem toku.

V sklopu monitoringa ekološkega stanja preverjajo različne elemente kakovosti. Glavni del ocene predstavljajo biološki elementi, to so vodni nevretenčarji, vodne rastline in mikroskopske pritrjene alge. V oceni ekološkega stanja upoštevajo tudi splošne fizikalno-kemijske parametre (biokemijska potreba po kisiku- BPK5, nitrat, totalni fosfor) ter posebna onesnaževala (kemikalije, ki so bile na nacionalnem nivoju prepoznane kot relevantne).

Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost rek glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. 

Kakovost voda se izboljšuje

Pri Arsu sicer poudarjajo, da se generalno gledano kakovost vode v Sloveniji izboljšuje, saj se v zadnjem času pospešeno gradijo nove oz. nadgrajujejo obstoječe čistilne naprave. "Priklop na kanalizacijo in s tem čiščenje odpadne vode na čistilnih napravah pozitivno vpliva na kakovost vode z vidika kopanih voda, saj se zmanjšuje mikrobiološka obremenjenost vode," poudarjajo pri Arso. "Pozitiven je tudi vpliv na ekološko stanje, saj se z izgradnjo čistilnih naprav v vode, zmanjša vnos organske mase, v primeru terciarnega čiščenja pa tudi vnos hranilnih snovi." Foto: Saša Despot špica

dezurni@zurnal24.si