Pred njo so se med drugim uvrstile tri afriške države – Tanzanija, Uganda in Mozambik. Bolje od Slovenije se je s 46. mestom odrezala Hrvaška, boljši indeks od nas pa imajo tudi Kuba, Mongolija, Kirgizija in Rusija.

Norveška prehitela Švedsko
Prvo mesto na seznamu dežel, ki so v zadnjem letu najbolj zmanjšale razkorak v enakopravnosti spolov, je dosegla Norveška. Zaprla je 82,45 odstotka odprtih vprašanj na področju enakopravnosti spolov. Na drugo, tretje in četrto mesto so se uvrstile Finska, Švedska in Islandija.

Lani se je najbolje odrezala Švedska. Zaradi večje politične vloge žensk v politiki je precejšen vzpon doživela Francija, ki se je z 51. povzpela kar na 15. mesto. Sirija, Etiopija in Savdska Arabija so pokazale nazadovanje na vseh področjih.

Velik napredek Latvije
Sloveniji je morda lahko nekoliko v tolažbo, da se je med srednjeevropskimi državami, ki so skupaj z njo vstopile v EU, za malenkost bolje odrezala le Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška pa so imele slabši rezultat, vendar pa se je z 10. mestom odlično odrezala Latvija, ki je v zadnjih dveh letih posebej veliko naredila za enakopravnost spolov. Litva se je uvrstila na 23. mesto.

Študija z naslovom The Global Gender Gap Report 2008 sicer ugotavlja enkopravnost žensk in moških v družbi in upošteva štiri področja: politiko, ekonomijo, izobraževanje in zdravje. Pokazala je globalen napredek na političnem, izobraževalnem in ekonomskem področju, medtem ko so ženske na področju zdravja nazadovale. Slovenija se je najbolje odrezala na področju ekonomske participacije (31. mesto) in dostopa do izobraževanja (36. mesto), slabo pa na področju zdravja (76. mesto) in političnega udejstvovanja (85.).

Reševanje gospodarske krize
Iz ugotovitev analize izhaja tudi, da je večja udeležba žensk na ključnih gospodarskih in političnih položajih pomembna tudi za iskanje rešitev iz gospodarske krize. "Večja zastopanost žensk na višjih položajih znotraj vlad in finančnih institucij je vitalnega pomena ne le za iskanje rešitev iz sedanje ekonomske krize, ampak tudi za preprečevanje podobnih kriz v prihodnosti," je povedal predsednik WEF Klaus Schwab. Študija je pokazala tudi na korelacijo med konkurenčnostjo države in večjo vključenostjo žensk na političnem in gospodarskem področju. "Dežele, ki ne izkoristijo popolnoma ene polovice človeških virov, tvegajo manjšo konkurenčnost," so zapisali.

Raziskavo so opravili v sodelovanju s strokovnjaki iz univerz Harvard, California in Berkeley.