To je tridnevni dogodek namenjen družinam, ki želijo aktivno preživeti čas v naravi in s tem poskrbeti za zdrav način preživljanja časa tako mladih kot staršev. Tabor družin je uspešen prav zaradi tega, ker se vse več ljudi zaveda, kako pomemben je zdrav življenjski slog, tega pa želijo naučiti tudi svoje otroke in mladostnike.
Nezdrav življenjski slog je namreč tako v Sloveniji kot Evropi velik problem, z njim pa je povezana tudi debelost otrok in mladostnikov. Leta 2014 je bilo po podatkih WHO v Sloveiji čezmerno hranjenih in debelih kar 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov. Delež je višji med fanti kot dekleti. Med slovenskimi dekleti je bilo leta 2014 s telesno težo, večjo od priporočene, petina, med fanti pa četrtina, so pojasnili na Nacionalnem intitutu za javno zdravje.
V okviru projekta “Za zdravje mladih” so sicer dolgoročno spodbujali zdrav življenjski slog mladih. S tem želijo zmanjšati ali preprečiti bolezni, ki so neposredno ali posredno povezane z nezdravim življenjskim slogom.
To pa je le eden od številnih projektov namenjenih otrokom in mladostnikom, ki so se sofinancirali v okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma.
Debelost zmanjša kvaliteto življenja
Tudi projekt “Uživajmo v zdravju” je prispeval k reševanju naraščajočega problema nezdravega življenjskega sloga ter prekomerne telesne teže in debelosti otrok, mladostnikov in odraslih.
“Nezadostna telesna dejavnost, nezdravo oziroma neprimerno prehranjevanje in prekomerna telesna teža ter debelost predstavljajo enega od najpomembnejših javnozdravstvenih problemov v Sloveniji,” pojasnjujejo na Nacionalnem institutu za javno zdravje, ki je nosilec projekta.
Debelost po njihovih ugotovitvah prinaša velika zdravstvena tveganja in bistveno zmanjšuje kakovost življenja, pri otrocih lahko vpliva tudi na učno uspešnost in gibalno učinkovitost. Podatki iz 2015 na primeru 11–letnih otrok so pokazali, da so debeli fantje za več kot tretjino, debela dekleta pa za dobro četrtino manj vzdržljivi od vrstnikov z zdravo telesno maso. "Nezadostno uživanje zelenjave ter prekomerno uživanje soli in sladkorja v Sloveniji zaznavamo že pri predšolski populaciji, še bolj pa se nezdravo prehranjevanje pojavi pri šolarjih in se stopnjuje v času adolescence, predvsem zaradi vse večje dostopnosti do cenovno ugodnih, nekakovostnih živil z neugodno prehransko sestavo ter trženja izdelkov, ki so v nasprotju s priporočili, kar problem le še poglablja," pravijo. Dodajajo, da se je zato kot odgovor na potrebe nastal projekt “Uživajmo v zdravju”.
Projekt je med drugim vključeval tudi usposabljanja strokovnjakov in razvoj ter testiranje interdisciplinarnih preventivnih timov v sektorjih vzgoje in izobraževanja, zdravstva, sociale in lokalne skupnosti za podporo zdravemu življenjskemu slogu.
Omogočimo jim enake možnosti
Projekt "Aktivni, zdravi in zadovoljni" je prepoznal drugačno vrsto neenakosti - med invalidi in preostalo populacijo. Invalidi po podatkih stroke namreč niso zadostno aktivni, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni še toliko večja.
S projektom so razvili nove programe za vse starostne skupine invalidov, s poudarkom na otrocih in mladini. Dodatno so usposobili tudi strokovni kader za prilagojene programe, posebne aktivnosti projekta pa so se navezovale na integracijo invalidov v redne programe športa.
Za manjše razlike med skupinami uporabnikov si je prizadeval tudi projekt ZORA, ki se je osredotočal na otroke in mladostnike z avtizmom. Razvili so terapevtske in izobraževalne programe, ki zmanjšujejo neenakost pri zdravju otrok in mladostnikov z avtizmom in so v pomoč njihovim družinam. S tem so povečali dostopnost do terapevtskih storitev, vzpostavili center za kratkotrajno bivanje ter v izobraževanje s področja avtizma vključili številne strokovnjake in starše. Tako so imeli otroci z avtizmom, ki so bili vključeni v zgodnjo terapevtsko obravnavo, bistveno boljše uspehe pri učenju in šolanju in kasneje pri socialnem vključevanju, kar posledično pomeni tudi njihovo boljše duševno zdravje ter višjo kakovost življenja njihovih družin.
Tudi nad alkoholizem in medvrstniško nasilje
Projekt Preventivni mozaik Posavja naslavlja področje posledic tvegane oziroma škodljive rabe alkohola pri mladostnikih, s katerimi je posavska regija glede na ostale regije nadpovprečno obremenjena. Poleg številnih preventivnih programov za otroke in mladostnike so začeli tudi z izvajanjem uličnega dela, kot je informiranje, pomoč pri samopresoji in integracija mladih na obrobju.
Projekt NasVIZ je pri preprečevanju in obravnavi vrstniškega nasilja stavil na pristop celotne šole in na partnerstvo za krepitev šolske skupnosti. V sklopu projekta so usposabljali šolski kolektiv, sodelovali z oddelčnimi skupnostmi in starši. Posebno pozornost pa so namenili čustveno in vedenjsko manj prilagojenim oziroma slabše integriranim učencem.
Dokazano učinkovit program
Ste vedeli, da so vedenjske motnje najpogostejši razlog napotitve otrok v strokovne službe na področju duševnega zdravja? V sklopu projekta “Neverjetna leta – vsakemu otroku” so uvedli dokazano učinkovit preventivni program za preprečevanje vedenjskih težav otrok in tako izboljšali storitve na področju duševnega zdravja otrok.
Na področju javnega zdravja se je sicer v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 izvajalo 20 projektov v skupni vrednosti 11,3 milijona evrov. Vsak na svoj način so prispevali k zmanjševanju neenakosti pri varovanju zdravja, preprečevanju ter zmanjševanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom, in izboljšanju storitev na področju duševnega zdravja.