Silvestra bo deževalo, napovedujejo vremenoslovci. Simbolično. Konec leta bo namreč takšen, kot je bilo vse leto 2009: premožnih slojev dež v najdaljši noči ne bo pretirano motil, srednji in zlasti nižji sloji pa bodo prikrajšani za priljubljeno vrsto zabave – za silvestrovanje na prostem. Razen če ne bodo stisnili zob in se prestopali pod dežniki.

Konec leta bo potrdil, kar se je dogajalo vse letošnje leto: gospodarska kriza je pospešila razslojevanje Slovencev. Bogati večinoma sicer niso postajali še bogatejši, pač pa vse bolj bode v oči razlika med njimi in manj premožnimi, ki v čedalje večjem številu drsijo pod prag dostojnega življenja.

Najhuje v EU. Še pred nekaj leti je veljalo, da ni zelo narobe, če se Slovenci razslojujejo, saj pri tem vsi pridobivamo, čeprav nekateri več kot drugi. Letos vidimo, kako naivna so bila naša pričakovanja. Tisti, ki so obogateli, niso bili sposobni oblikovati takšnega gospodarstva, v katerem bi se popravile tudi gmotne razmere nižjih slojev. Slovenija je letos doživela enega od najglobljih gospodarskih padcev v Evropi. Sklepamo, da so naši kapitalisti med najslabšimi v Evropi. Še več, slovensko lastninjenje, ki nam je prineslo takšne kapitaliste, je med najslabšimi privatizacijami v nekdanjih socialističnih državah. Pripeljalo je do sestave gospodarstva, ki je med najmanj robustnimi v Evropi in je povsem nemočno v kritičnih razmerah.

Takšnih kapitalistov pa prav zares ne potrebujemo. To je eno od poglavitnih sporočil leta 2009.