"V mestnem redarstvu bi morali delati tudi na področju preventive, da se delno znebimo slovesa pobiralcev denarja," je bil eden od predlogov zaposlenih na mestnem redarstvu, ko so merili organizacijsko klimo. Kljub temu predlogu je redarstvo lani z globami prispevalo 3,7 milijona evrov v proračun Mestne občine Ljubljana, kar je 1,3 milijona več kot leta 2010. Res pa je, da tudi na račun težav s programsko opremo, saj so za prekrške iz leta 2010 kazni izdajali šele lani.

Klimo v mestnem redarstvu so sicer najbolje ocenili vodja in tisti, ki delajo v administraciji, najslabše pa redarji, kaže analiza.

Pozitivno: redna plača

Rezultati merjenja so še pokazali, da si zaposleni želijo višje plače oziroma nagrade za uspešnost, boljše odnose med redarji in vodstvom, redne izmene in ne toliko sprememb urnika ter več zaposlenih, ker je redarjev na terenu premalo. Moti jih tudi, da morajo delati toliko nadur: "Nadure naj delajo tisti, ki to želijo, in naj za to dobijo primerno plačilo, drugi pa ne." Veliko pripomb je letelo tudi na vodstvo, saj po besedah podrejenih ne sprejemajo utemeljenih pripomb na svoje delo in si ne prizadevajo za boljše odnose. Zato si zaposleni želijo, da bi nekatere vodje zamenjali, drugi pa svojega mnenja sploh niso izrazili – s pojasnilom, da ga tako ali tako ne bo nihče upošteval.

Med pozitivnimi vidiki so zaposleni izpostavili redno plačo, eden pa je zapisal: "S svojimi sodelavci dobro sodelujem in to je zame edina pozitivna stvar v mestnem redarstvu."