Trenutno je v Sloveniji v evidenci pogrešanih oseb 259 oseb. Policija vodi omenjeno evidenco na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije pojasnjuje, da je bil leta opažen trend približno 500 pogrešanih oseb na leto, z rahlimi odstopanji gor ali dol. V zadnjih dveh letih pa je bilo prijavljenih preko 600 pogrešanih oseb, kar kaže na rast trenda. Sam ugotavlja, da bi lahko to bila tudi posledica vsakoletnih kampanj policije oziroma ozaveščanja tako policistov kot javnosti za striktno prijavljanje in obravnavo pogrešanih.

Iz podatkov, ki so jih posredovali iz policije, je razvidno, da je število prijavljenih pogrešanih oseb v devetih letih naraslo. Število pogrešanih otrok ter mladoletnikov se je skoraj podvojilo, medtem ko je število pogrešanih odraslih naraslo za približno 100 oseb.

Miklič sicer miri, da so vsi otroci večinoma najdeni živi in zdravi. "V več kot polovici primerov je pogrešanje otrok prijavljeno v roku ene ure in skoraj 90 % pogrešanih otrok je prijavljenih v osmih urah po pogrešanju. Nekje v štirih urah po prijavi je najdeno preko 90 % vseh pogrešanih otrok do 14. leta starosti," je razložil.

Večina prijav je sicer podana v enem dnevu in v enem dnevu je večina pogrešanih oseb tudi najdena. Na policiji ugotavljajo, da je polovica odraslih pogrešanih najdena v dveh do treh urah, v roku 10 ur pa je najdenih več kot 70 % vseh pogrešanih, v 24 urah pa več kot 80 %. "Seveda nas najbolj skrbi teh ostalih 20 %, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja večja verjetnost, da potrebujejo pomoč," je izpostavil Miklič.

Na policiji ponovno poudarjajo, da nikoli ni nikakršnega roka za prijavo pogrešane osebe, niti 24- niti 48-urnega. Policija namreč svetuje, da se pogrešanje prijavi čim prej, še posebej to velja pri otrocih in ranljivih osebah. Policija se nato na prijavo odzove takoj in tudi takoj začne izvajati svoje ukrepe za izsleditev.

Največ pogrešanih odraslih in starejših oseb

Vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte pojasnjuje, da je v Sloveniji največ pogrešanih odraslih in starejših oseb, predvsem gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, za izgubljene osebe v gorah in podobno. Dejal je, da je pri odraslih osebah največkrat motiv za odhod od doma spor z bližnjimi "oziroma odide oseba od doma in se kasneje iz več razlogov ne javlja svojcem (užaljenost, jeza, izpraznjena baterija telefona). Kar nekaj prijav obravnavamo zaradi nepričakovane zapustitve zdravstvenih ustanov, predvsem psihiatričnih".

Foto: PU Nova Gorica Iskalna akcija Povedal je, da imajo tudi nekaj posamičnih primerov, kadar so osebe večkrat prijavljene kot pogrešane. Večinoma gre za nenapovedane zapustitve zdravstvenih oziroma negovalnih ustanov.

V nadaljevanju je Miklič pojasnil, da otroci in mladoletniki do 18. leta predstavljajo manjši del vseh pogrešanih oseb, okoli 30 %. Vzroki pa so, kot trdi, različni. Naštel je, da gre lahko za druženje s sovrstniki, uporništvo, neuspeh v šoli, zaljubljenost, velikokrat odidejo zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svoji domači okolici ali med sovrstniki.

"Za mlajše otroke je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri ali lahko celo kje zaspijo. Pri teh otrocih je treba tudi preverjati, če so se slučajno sami vrnili domov in se skrili v svoji sobi, ker so se ustrašili dogajanja," je razložil. Otroci so lahko tudi nekje v bližini in iz skrivališča opazujejo domačo hišo ter dogajanje pred njo. Nekatere izkušnje policije pa kažejo, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma zaradi vse večje potrebe po svobodi, želji po dogodivščinah ali pa se odpravijo na morje ali v druge turistične kraje, običajno to storijo v skupini dveh do štirih.

Foto: Policija Iskalna akcija policija gozd pogrešana oseba policisti terenec "Velikokrat za pogrešanje osebe tudi ni kakšnega posebnega motiva, ker je pogrešanje posledica nezgode ali drugega nenadnega dogodka, v nekaj primerih tudi nenadne ali nezgodne smrti. Pogrešana oseba je lahko izvršila samomor ali pa je v posameznih primerih celo postala žrtev prikritega umora."

Miklič je še poudaril, da vsako leto prejmejo tudi nekaj prijav pogrešanja oseb, ki niso državljani Slovenije. V tovrstnih primerih gre večinoma za izletnike iz turističnih ladij, ki se izgubijo med ogledom turističnih znamenitosti, se pravočasno ne vrnejo na dogovorjeno mesto, v nastanitev ali do avtobusnega prevoza za nadaljnji ogled. Večinoma gre tudi za tujce, pogrešane v gorah ali drugih naravnih okoljih. Miklič sicer dodaja, da je večina teh dokaj hitro najdenih, v evidenci pogrešanih oseb ostane občasno le kakšen posamičen primer.

Kako poteka iskanje pogrešanih oseb?

Ker je ob prijavi pogrešanja toliko neznanega in nejasnega, ne obstaja neka šablona oziroma vnaprej določen nabor ukrepov, po katerih bi policija preiskovala primere pogrešanih oseb, je razložil Miklič. Vsak primer je namreč edinstven, zaradi česar morajo posledično posebej oceniti, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti.

Pri iskanju pogrešanih oseb policija redno sodeluje tako z mediji kot javnostjo. A vendar pred vsako objave pogrešane osebe v medijih, še posebej v primeru pogrešanega otroka ali mladoletnika, opravijo oceno tveganja ter natančno presodijo in ocenijo vse okoliščine izginotja.

Foto: Policija Iskalna akcija policija pogrešana oseba "Dejansko se v kar nekaj primerih objava v medijih izkaže za zelo koristno. Ugotavljamo, da so ljudje v Sloveniji v takih primerih, ko je treba pomagati sočloveku, vedno izjemno odzivni," je poudaril Miklič ter dodal, da četudi ne pridobijo podatkov, kje je pogrešana oseba, včasih dobijo druge podatke, ki jim pomagajo pri nadaljnjih aktivnostih.

Prve aktivnosti pri vsakem pogrešanju so povezane z zbiranjem in vrednotenjem informacij, ki bi bile lahko povezane z izginotjem. Mednje spadajo osebne značilnosti pogrešane osebe, interakcija z okoljem, ugotavljanje motiva za odhod od doma, dogajanje pred izginotjem in njegovo zbiranje ter drugo. Policija prav tako preveri vsako informacijo, četudi sprva ni videti koristna.

Iskalne akcije se izvajajo v približno 20 % primerih pogrešanj oseb, je dodal Miklič. Od teh jih polovico opravi policija sama s svojimi enotami, tudi s pomočjo službenih psov, konjenice, helikopterja, dronov, uporabe gorske policijske enote, posebne policijske enote ter s pomočjo policijskih specialistov, kot so jamarji in potapljači.

Kadar je potrebna obsežna iskalna akcija na večjem območju ali pa je nujno večje število specialistov, jim pomagajo civilna zaščita, vodniki reševalnih psov, gorska reševalna služba, potapljači ali društva jamarjev, gasilci, vojska ter drugi ljudje, kot so sorodniki, lokalna društva in prijatelji pogrešane osebe.

Miklič opozarja, da včasih svojci sami organizirajo iskalne akcije, vendar to lahko ovira delo policije, saj ji je v interesu, da iskalne akcije vodi sama oziroma je o teh dejavnostih vsaj obveščena. Razlog za to tiči v dejstvu, da želi policija ohraniti nadzor nad pregledanim terenom, prav tako lahko v tovrstnih iskalnih akcijah pride do morebitnih poškodb ali pa celo do novega pogrešanja.

Najstarejša odprta primera iz leta 1957

Dve najstarejši prijavi pogrešanih oseb, ki jih ima slovenska policija, izvirata iz leta 1957. Gre za pogrešana moška z območja Celja. Eden je odšel od doma neznano kam, drugi pa je odšel iskat službo v Zagreb na Zagrebški velesejem, od takrat se je za njim izgubila vsaka sled.

"Treba je poudariti, da v Sloveniji nimamo časovne omejitve ter da pogrešana oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva. Enako ohranjamo v evidencah podatke o najdenem neidentificiranem truplu do ugotovitve njegove identitete," je povedal Miklič.

Foto: PU Nova Gorica iskalna akcija reševalci policija Policija se zaveda, kakšno stisko izginotje osebe povzroča svojcem, zaradi česar nenehno skrbijo za dodatna usposabljanja policistov in kriminalistov za čim večjo učinkovitost njihovega dela. Zaradi tega razloga tudi sodelujejo v evropskih in svetovnih policijskih organizacijah, za medsebojno obveščanje pa uporabljajo najsodobnejše sisteme, kot sta schengenski informacijski sistem ter Interpolov sistem iskanja pogrešanih oseb Yellow Notices oziroma Black Notices za najdena neidentificirana trupla. Prav tako sodelujejo v izmenjavah biometričnih podatkov pogrešanih oseb in najdenih neidentificiranih trupel, kot sta Prum pogodba in Interpolova baza podatkov I-Familia.

V primerih dlje časa pogrešanih oseb nekatere družine nočejo imeti stalnega stika s policijo, saj jih podoživljanje dogodka vedno znova prizadene, je izpostavil sogovornik. Z nekaterimi pa ostajajo v stalnih stikih, čeprav ni nobenih novih informacij o pogrešani osebi. "Policija se trudi s svojci pogrešanih ohraniti dober stik, saj se sploh v primeru dalj časa pogrešanih oseb, lahko le s skupnimi močni uspešno preišče primer," je zagotovil Miklič.

Preiskava pogrešanega pa se nadaljuje takoj, kadar se pridobi kakšna nova informacija o pogrešani osebi ali o samem primeru. Prav tako se primer znova odpre, kadar se pojavijo kakšne druge okoliščine, morda pri preiskovanju kakšnega drugega primera, kjer se pokažejo povezave s pogrešano osebo.

ksenja.znidarsic@styria-media.si