Kalvariji 58-letnega pivovarja Zemirja Begića iz Semiča še niti po četrt stoletja ni videti konca. Od države, ki mu je uničila posel, je zahteval 12 milijonov evrov odškodnine in mesečno rento, a ostal praznih rok. Še več, kot nam je povedal njegov odvetnik Borut Škerlj, mora celo plačati približno 36.000 evrov sodnih stroškov!

Foto: D. M. Zemir Begić Pivo se je naučil variti v Libiji

Begić se je varjenja piva naučil v Libiji, kjer so še za časa diktatorja Moamerja el Gadafija jugoslovanska podjetja gradila tovarno vojaških letal. Tam je delal kot glavni kuhar.

Po vrnitvi v Belo krajino je odprl gostilno, ki so ji rekli kar Džamija, ves čas pa sanjal o lastni mikropivovarni. Že dolgo pred razcvetom takoimenovanih craft pivovarn se mu je porodila ideja za dimljeno pivo in v okviru svojega podjetja Izbor, d.o.o., je začel načrtovati proizvodnjo hmeljnega napitka Mery Jane. To je bil pravzaprav običajno pivo Gusar z dodanim ekstraktom kanabisa, uvoženega iz Avstrije in Švice, recept je celo patentiral. Takrat so se začele težave.

Manj konoplje, kot je v kosteh zlata

Zdravstvena inšpektorica iz Novega mesta je oktobra 1998 ugotovila, da bi lahko ekstrakt vseboval opojne snovi, zato je ustno prepovedala proizvodnjo. Vsebnost THC je nekaj tednov kasneje potrdil tudi center za kriminalistično-tehnične preiskave in Begić je prejel pisno inšpekcijsko odločbo, da v pivo ne sme dodajati sestavin Cannabis sativa L.

To bi bilo razumljivo, če bi ekstrakt vseboval konkretno količino konoplje. Vendar je ni. Odvetnik Škerlj nam je zatrdil, da je bil v pijači "zanemarljiv delež THC, minus ena na deveto potenco. To je manj, kot imamo v kosteh zlata". Begić ima seveda svoje argumente, a prejkone pretehtajo naslednji, povsem nepristranski: ministrstvo za zdravje je septembra 1999 izdalo obvestilo, da podjetje Izbor lahko nadaljuje s proizvodnjo in prodajo piva Mery Jane. Zdravstveni inšpektorat pa, menda ni treba poudarjati, spada pod isto ministrstvo.

Hiša in pivovarna na dražbo

V vsej tej kolobociji, kjer birokratska leva roka ni vedela, kaj dela desna, je Begićeva pivovarna leta 2004 – ko je bil ustavljen tudi inšpekcijski nadzor in postopek proti njemu –  propadla. Njegova stanovanjska hiša in pivovarna, ki sta bili v istem sklopu, sta bili prodani na dražbi, proizvodno linijo je prodal sam, da bi iztržil višjo ceno. Poplačati je moral namreč posojila in subvencijo, ki jo je od države dobil za zaposlitev devetih delavcev, pa jih ni mogel realizirati.

Seveda Begić ni ostal križem rok, podal se je na sodišča, a se je izkazalo, da je to boj z mlini na veter. Njegove tožbe in pritožbe je po prvostopenjskih sodiščih kar petkrat obravnavalo višje, trikrat vrhovno in dvakrat ustavno sodišče, ki je tudi odprlo podlago za priznanje temeljev odgovornosti države za povzročeno škodo.

Spet se bo pritožil

Lani se je tako zadeva na sodišču znašla že trinajstič. Begić je upravičeno pričakoval, da bo dobil odškodnino, saj naj bi bilo treba določiti le še njeno višino, a je spet potegnil kratko. Po zaslišanjih in izvedenskem mnenju, ki sta ga predstavila  profesorja ljubljanske biotehniške fakultete dr. Aleš Kuhar in dr. Tomaž Požrl, je sodnica Irena Matekovič pred dnevi zavrnila Begićev pravdni zahtevek. Razlog: izgubljeni dobiček in škoda iz naslova izgubljene intelektualne lastnine menda nista dokazana z več kot 50-odstotno verjetnostjo, samostojna škoda pa ni mogla nastati, če se uveljavlja izgubljeni dobiček. "Vzročna zveza naj ne bi obstajala. Kje je tukaj logika?!" je ogorčen odvetnik Škerlj. "Kajpak je globoko razočarana tudi moja stranka. Absolutno se bomo pritožili."