V podjetjih, kjer je potekala stavka, je zaposlenih približno 200.000 delavcev, aktivno jih je sodelovalo 145.000, "kar je pomembno sporočilo nam, da postavljamo prave zahteve – ki gredo v bran žal ne tako majhne skupine delavcev, ki odstotkov, ki jih sporočajo delodajalci, ne vidijo", je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič(ZSSS).

Izrazil je upanje, da bodo nekateri delodajalci le videli bistvo opozorilne stavke – da si morajo pogosteje postavljati vprašanje, ne samo, kako povišati dobičke, ampak tudi, kaj storiti za višje plače delavcev. Učinke stavke bodo ocenjevali na daljši rok, je še dejal.

"Stavka ni najbolj uspela, napovedi glede števila se niso uresničile, tudi prekinitve proizvodnje so bile krajše od napovedi," pa ocenjuje Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Ocen o škodi še nimajo. "Stavka je trajala do desetih zvečer, za oceno je prezgodaj," je povedal Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Usodni evro razlike
Ključna za preklic stavke je bila uskladitev plač z inflacijo. Sindikati so zahtevali šestodstoten dvig, delodajalci so ponujali 5,9 odstotka. Je stavko povzročila desetinka odstotka, ki pri izplačani plači pomeni vsega en evro več?

"Ključno je bilo, ali bo do uskladitve prišlo že s 1. januarjem ali šele s 1. marcem. Poleg tega so delodajalci kot merilo zahtevali plače in ne osnovne plače. Tako bi bili vključeni tudi nadure in vsi dodatki, kot na primer za delovno uspešnost, poslovno uspešnost, prisotnost in podobno. To pomeni, da nihče ne bi dobil nič," je pojasnil Semolič.

Delodajalcem se ne mudi
Semolič je še povedal, da so sindikati že v ponedeljek pripravljeni na nadaljevanje pogajanj. Delodajalcem se ne mudi. Hribar Milič je napovedal, da v primeru stavke pogajanj za uskladitev plač zaradi lanske inflacije ne bo več. "Mandata, da to damo ponovno na mizo, nimamo. Do konca maja želimo skleniti kolektivni pogodbi za leti 2008 in 2009," pravi Hribar Milič. Smole pa dodaja, da bodo v združenju delodajalcev počakali na pisna izhodišča sindikalnih central, nato pa se bodo odločili. Do takrat pa tega, ali se res ne nameravajo več pogajati, ne more niti potrditi niti zanikati.

''Ne moremo dati več''  
Hribar Milič je ob stavki opozoril: "Tri četrtine zaposlenih ima višje plače, kot jih zahtevajo sindikati, 80 tisoč zaposlenih pa dela v podjetjih, ki poslujejo z izgubo in zvišanje plač bi povzročilo izgubo delovnih mest. Delodajalci nismo tako pokvarjeni, da nočemo dati več, ampak ne moremo."

Semolič je za zurnal24.si Miličevo izjavo komentiral z besedami, da lahko glede odpuščanja skrbi sindikate in delavce, ne pa lastnike kapitala. ''To so krokodilje solze. Niti eno delovno mesto ni propadlo zaradi delavskih plač. Propadla pa so zaradi slabih poslovnih odločitev ali pa zaradi hlastanja po dobičkih, ker so gospodje delodajalci oziroma lastniki kapitala izračunali, da imajo večje dobičke z manj delavci, in tukaj primanjkuje socialnega čuta pri delodajalcih.''

Delavce v mariborskem trgovskem podjetju Obi so prerazporedili iz dopoldanske izmene v popoldansko, kljub razporedu za ves marec. © Žurnal24

''Delež plač v BDP pada, delež dobičkov strmo raste''
Semolič dodaja, da so delodajalci gluhi za argumente. ''Pri teh stvareh argumenti žal ne štejejo dosti . Njihov cilj so dobički. Z vsakim mesecem, ko ne dvignejo plač, se dobički povečujejo. Trend v Sloveniji je tak in ta kaže pravo sliko – v bruto domačem proizvodu pada delež plač in strmo raste delež dobičkov. Da ne bo nesporazuma, ni problem, da dobički rastejo, to je pomembna stvar, ampak mislim, da bi morali te apetite malo uravnotežiti tudi v prid delavcev.''

Po navedbah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa se je glavnina stavk začela okoli devete ure. "V podjetjih, kjer delajo v dveh izmenah, so se v glavnem odločili za možnost, da stavko začnejo okrog desete ure in končajo enkrat popoldne, tako da zajamejo delavce v obeh izmenah," je danes povedal sekretar ZSSS Milan Utroša .

Stavkali bodo (ali so že) v trgovinski dejavnosti, kemični industriji, papirni industriji, komunalnih dejavnostih in varovanju, tekstilni industriji, energetiki ter v prometu in zvezah. Sindikat kmetijstva in živilske industrije bo solidarnostno podprl opozorilno stavko v vseh družbah, kjer je prisoten. Splošna stavka bo med 6. in 24. uro po posameznih panogah potekala različno dolgo in v različni obliki, pridružuje pa se ji okoli dvesto tisoč zaposlenih. Podatke o številu stavkajočih in času trajanja bodo sindikati sporočili enkrat čez dan.

Cestninska postaja Torovo v jutranjih urah – zastojev ni bilo. © Boštjan Tacol

V sklopu sindikata KNSS se je stavki pridružilo prek 15.000 ljudi
Današnji stavki se je v sklopu sindikata KNSS Neodvisnost pridružilo prek 15.000 ljudi, je povedal predsednik sindikata Drago Lombar in dodal, da se je stavki z zaustavitvijo proizvodnje kot izražanjem podpore pridružilo več kot 200 podjetij.

Lombar je tudi poudaril, da so bili stavkajoči najbolj izpostavljeni grožnjam delodajalcev v mariborski regiji in na Koroškem. "Ponekod so delodajalci zahtevali podpis tistih, ki so se pridružili stavki, in izvajali druge načine pritiskov," je še opozoril. Omenil pa je tudi pozitiven odnos delodajalcev, ki so se nekje na Koroškem pridružili svojim zaposlenim. V tem istem podjetju so se zaposleni po eni uri stavke vrnili nazaj na delo. 

Sindikat KS 90 ob stavki opozarja na pritiske delodajalcev
V sklopu sindikata KS 90 se je stavki pridružilo okrog 20 podjetij, med njimi Mercator, Droga Kolinska in Ika, je povedal predsednik sindikata Boris Mazalin. Opozoril pa je na grožnje delodajalcev, pritiske delodajalcev na stavkajoče ter na stavkokaze.

Mazalin je poudaril, da je bila v večini Mercatorjevih trgovin napovedana bela stavka, v goriški regiji in na Obali pa so v sklopu stavke prekinili delo, s čimer je njihova stavka izpadla kot upor. V nekaterih trgovinah so na mesto stavkajočega postavili študenta ali drugega zaposlenega. Nekatere trgovine pa so bile celo zaprte, med njimi hipermarket v Novi Gorici.

Sindikat KS 90 je pozval inšpekcijo za delo, naj ugotovi, ali so se zgodile kršitve zakona o stavki in ali je šlo za stavkokaze, neupravičene pritiske in podobne kršitve ustavnih in zakonskih pravic do stavke.

Sindikat: Mercator šikaniral 
"Lahko je biti kapitalist, če imaš deset delavcev, ki ti delajo zastonj, in se potem hvališ, kako uspešen menedžer si," je med stavko dejala Bruna Pincetič, blagajničarka v koprskem Mercatorjevem hipermarketu.V torek zvečer se je za stavko izreklo 24 od 34 poslovnih enot Mercatorja. A ko je vodstvo izvedelo, da so se za stavko odločile celotne jutranje izmene teh enot, se je začelo v celofan zavito šikaniranje.

Delodajalec je prepovedal zaprtje trgovin, delavci pa niso mogli zagotoviti, da se blago ne bi iznašalo iz trgovin. Vodstvo je tudi poklicalo vse poslovodje, naj vplivajo na delavce, naj raje upočasnjeno delajo in tako opozorilno stavkajo, da ne bi utrpeli večje škode. Zaprt je bil le market v Šalari. V Lucijo so celo poslali delavko iz Kopra.

"Vodstvo je prepovedalo, da se na trgovine izobesi napis Stavka, zato smo koprsko vodstvo Mercatorja prijavili delovni inšpekciji," pravi Tinka Jamnik, sekretarka sindikata delavcev v trgovini. Po njenih besedah je bilo pritiskov še več, stavkajoči so se morali celo vpisovati na poseben seznam. Bojijo se, da so oblikovali seznam za odstrel. Stavka ne bo plačana, delavcem bodo štiri ure povrnili iz sindikalne članarine.

Kaj so zahtevali sindikati?

Zadnja meja, na katero so bili sindikati pripravljeni pristati, je bil 5,6-odstoten dvig osnovnih plač, je izvedel časnik Žurnal24. Preostali zahtevi sindikatov sta bili dvig najnižjih plač in njihova uskladitev z rastjo produktivnosti ter inflacijo za leti 2008 in 2009.

Na pošti zanikajo grožnje z odpuščanjem
Pri Pošti Slovenije je sindikat najprej napovedal prekinitev dela, nato pa so si zaposleni po okrožnici vodstva družbe (v kateri je to zapisalo, da gre za interesno stavko, da kolektivna pogodba ni kršena in da stavka ni zakonita) premislili in odločili za solidarnostno obliko. Pošta zavrača tudi očitke ZSSS o izvajanju šikaniranj in groženj z odpovedjo delovnega razmerja, če bi se zaposleni udeležili napovedane splošne opozorilne stavke.

Delavci pod pritiskom v Mariboru
Semolič je sicer potrdil, da so dobili informacije o grožnjah z odpuščanjem z različnih strani. ''V vseh primerih bomo stopili v bran delavcev. Zakonodaja je jasna. Stavka je pravica delavcev, ki je nihče ne sme omejevati, razen zakona, ki to določa za posebne pogoje v nekaterih dejavnostih, vse drugo pa je protiustavno,'' se je na grožnje odzval Semolič.

Kritično je predvsem v mariborskem Trgovskem centru OBI, kjer je zaradi groženj delodajalca že od jutra na delu delavska inšpekcija. ''Delavce so prerazporedili iz dopoldanske izmene v popoldansko, kljub razporedu za ves marec. Iz Murske Sobote so pod pretvezo šolanja pripeljali dva študenta. Včeraj so delavcem, ki imajo sklenjene pogodbe za določen čas, grozili, da jim ne bodo podaljšali pogodb, če bi sodelovali v stavki," pojasnjuje Alenka Rožman iz ZSSS Podravje. Zato so obvestili delavsko inšpekcijo, ki že opravlja nadzor v podjetju OBI. 

Ob stavki zaprta vrata le redkih trgovin
Približno 40.000 zaposlenih v dejavnosti trgovine se je od 8. do 12. ure udeležilo opozorilne stavke v zasebnem sektorju. Dejavnosti so potekale v obliki bele stavke, torej doslednega izvajanja dela, članskih sestankov in le ponekod tudi popolne prekinitve dela, je povedal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža.

Stavkajoči prodajaln ne smejo zapirati, ker je to v domeni lastnikov in bi s tem kršili zakonodajo, je pojasnil Kaluža. Lahko pa stavkajoči zaprtje prodajaln predlagajo in "pameten delodajalec zaprtje odredi", je dodal. Po podatkih sindikata sta bili tako danes med 8. in 12. uro zaprti blagovnici Nama v Ljubljani in Škofji Loki.

V trgovinah je potekala bela stavka.

Promet tekel nemoteno
Zaposleni v dejavnosti prometa in zvez so se večinoma odločili za solidarnostno podporo današnji stavki, in sicer med 10. in 12. uro. V nekaterih družbah so bile napovedane prekinitve oziroma upočasnitev dela, vendar do omejitev ni prišlo.

V Družbi za avtoceste v RS (Dars), kjer je sindikat Alternativa stavko napovedal med 9. in 10. uro, so "z notranjo organizacijo dela zagotovili normalno pretočnost prometa na vseh cestninskih postajah", so povedali na Darsu. Odprte so bile vse cestninske steze, kot je običajno za to uro in ta dan, pa tudi sicer na cestninskih postajah niso zasledili nobenih dejavnosti, povezanih z napovedano stavko.

Dobava elektrike ne bo motena
V energetiki bodo stavkali zaradi podpore sindikalni centrali in delavcem "na minimumu", kršenja kolektivne pogodbe elektrogospodarstva in premogovništva v delu, ki govori o upoštevanju uspešnosti poslovanja pri plačah, ter zaradi stanja v energetskem sektorju, je povedal predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Franc Dolar. Zagotovil je, da dobava električne energije zaradi stavke ne bo motena.

Odločno in jasno. © BOBO

Kdo vse stavka?
Med podjetji, kjer bo stavka, so po podatkih ZSSS Perutnina Ptuj, LTH Škofja Loka, Elan, Geberit Ruše, Swaty Maribor, Cinkarna Celje, Comet Zreče, Johnson Controls Slovenj Gradec, Akripol Trebnje, Steklarna Hrastnik, TKI Hrastnik, Mitol Sežana, Belinka, Color, Helios, Julon, Sava, Knauf, TKK Srpenica, Aerodrom Maribor, posamezne poslovne enote Pošte Slovenije, Varnost Vič in Varnost Maribor.

Poleg tega bo stavka še v družbah Energetika Ljubljana, Mariborski Vodovod, Komunala Trebnje, Komunala Cerknica, Energetika Celje, Komunala Radeče, Javno komunalno podjetje Žalec, Komunala Radovljica, Snaga Maribor, Komunala Slovenj Gradec, Vodovod-Kanalizacija Celje, Nigrad Maribor, Komunalno podjetje Velenje, Toplotna oskrba Maribor, Komunala Nova Gorica ter Alpina Žiri, Industrija usnja Vrhnika, Jeko In Jesenice, Elkroj, Mura, Beti, Labod, Prevent ter Mercator, Nama, Vesna Ljutomer, Merkur Celje, Jadran Sežana in Kemofarmacija.

Semolič: Socialni mir stane
Na vprašanje o stroških, ki bodo nastali zaradi stavke, Semolič odgovarja, da je to  stvar delodajalcev. ''Škoda gotovo nastane, mi je namesto delodajalcev ne bomo računali. Vemo, da bi bil strošek delodajalcev manjši, če bi prisluhnili zahtevam sindikatov. Za uspešno gospodarstvo je potreben tudi socialni mir, socialni mir pa stane. Toliko pač, da se da tudi delavcem, da živijo bolje.''

Kdaj bo konec meseca račun debelejši za nekaj evrov? © BOBO

Javni sektor izraža podporo stavkajočim
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije izraža solidarnostno podporo zahtevam sodelujočih v opozorilni stavki v gospodarstvu. Konfederacija ugotavlja, da so vsi zaposleni v državi, ne glede na gospodarsko rast, dobičke podjetij ter presežke državnega in drugih proračunov, izpostavljeni čedalje večjemu pritisku na plače. Konfederacija enotno s sindikati v zasebnem sektorju zahteva dvig in ureditev minimalne plače, ki jo prejema vse več zaposlenih, so zapisali.

Prav tako je solidarnost in podporo vsem sindikalnim centralam izrazila pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se pogaja za uresničitev novega plačnega sistema javnega sektorja in za pravično plačano delo vseh zaposlenih v javnem sektorju.