Odvetniški ceh je pred kratkim ukoril koprskega kolega Francija Matoza. Odvetnikom je šlo v nos Matozovo hvalisanje in razgaljanje osebnega življenja v medijih.

A mogočni Miro Senica je svojemu poklicu naredil večjo škodo kot hvalisavi Matoz. Ustvaril je pravi odvetniško-politično-lobistični kompleks. Nič čudnega, da je uspešen, zlasti pri upravnih postopkih.

Domnevamo, da marsikateri uradnik, ki dobi dopis iz Seničeve pisarne, pomisli: “Aha, to so pa tisti od notranje ministrice!” Bolj razgledani se nemara spomnijo: “Aja, to je prišlo od tam, kjer žurirajo mogotci!” In ni nemogoče, da ob tem komu uplahne pogum, da se pojavi samocenzura, kot včasih rečemo novinarji.

Vprašanje je, če bi katera druga odvetniška pisarna v primeru Baričevič lahko tako povozila uradnike, kot jih je Seničeva.

Domnevo potrjujejo Čeferinove muke pri zagovarjanju napadenega Stanislava Megliča. Primer se vleče že štiri leta, a ne zato, ker bi bili Čeferinovi odvetniki slabi, pač pa nemara zato, ker so samo – odvetniki. Niso lobisti, ne slovijo po razkošnih zabavah in niso v sorodu s šefom katere od vladnih strank.

Izziv. Zakaj bi potemtakem stranka v postopku najela nekoga, ki je samo odvetnik, če pa za podobno ceno dobi hkrati tudi lobista in političnega vplivneža?

In po drugi strani: Matoz se bo moral poročiti s kakšno ministrico, Čeferin pa zabavati premierja, če bodo hoteli tekmovati s Senico.

Ja, Senica je postal pravi izziv za odvetniško zbornico.